Resnični Jezus

KO JE Jezus od apostolov izvedel, kaj si ljudje mislijo o njem, jih je vprašal: »Kdo pa pravite vi, da sem jaz?« V Matevževem evangeliju je zapisan odgovor apostola Petra: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« (Matevž 16:15, 16) Drugi so bili enakega mnenja. Natanael, ki je kasneje postal eden od apostolov, je Jezusu rekel: »Rabi, ti si Sin Božji, ti si kralj Izraelov.« (Janez 1:49) O pomembnosti svoje vloge je govoril tudi sam Jezus: »Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni.« (Janez 14:6) Ob različnih priložnostih je o sebi govoril kot o ‚Sinu Božjem‘. (Janez 5:24, 25; 11:4) To trditev pa je podprl s čudežnimi deli, celo z obujanjem mrtvih.

Dobro utemeljeni dvomi?

Toda ali lahko zares zaupamo temu, kako evangeliji opišejo Jezusa? Ali upodabljajo Jezusa takšnega, kakršen je v resnici bil? Pokojni Frederick F. Bruce, profesor za kritiko in razlaganje Biblije na Manchestrski univerzi (Anglija), je dejal: »Običajno z zgodovinskimi utemeljitvami ni mogoče dokazati resničnosti vsake podrobnosti staroveških besedil, ne glede na to, ali so biblijska ali pa ne. Zadostuje upravičeno zaupanje v piščevo splošno zanesljivost; če se le-to ugotovi, potem je že vnaprej verjetno, da so njegove podrobnosti resnične. [. . .] Nova zaveza ni nič manj zgodovinsko zanesljiva le zato, ker so jo kristjani sprejeli za ‚sveto‘ književnost.

James R. Edwards, profesor religije na kolidžu v Jamestownu v Severni Dakoti (ZDA), je po tem, ko je preiskal dvome o Jezusu, kakršnega upodabljajo evangeliji, rekel: »Z gotovostjo lahko trdimo, da evangeliji ohranjajo raznolik in pomemben skupek dokazov glede tega, kakšna je dejanska resnica o Jezusu. [. . .] Najbolj razumen odgovor na vprašanje, zakaj je Jezus v evangelijih predstavljen tako, kot je, je ta, ker je Jezus takšen pravzaprav bil. Evangeliji zvesto ohranjajo vtis, kakršnega je pustil v spominu svojih sledilcev, da je namreč res bil od Boga poslan in pooblaščen kot Božji Sin in Služabnik.« *

V iskanju Jezusa

Kako pa je z nebiblijskimi omembami Jezusa Kristusa? Koliko jim lahko zaupamo? V delih Tacita, Svetonija, Jožefa, Plinija mlajšega in še nekaterih drugih klasičnih piscev je Jezus  velikokrat omenjen. O njih The New Encyclopædia Britannica (1995) pravi: »Ta med sabo neodvisna poročila dokazujejo, da v starih časih celo nasprotniki krščanstva niso nikoli podvomili o tem, da je obstoj Jezusa zgodovinsko dejstvo, kar so prvič pričeli neutemeljeno spodbijati ob koncu 18., in nato v 19. ter v začetku 20. stoletja.«

Žal se zdi, da so sodobni učenjaki v svojem iskanju »resničnega« ali »zgodovinskega« Jezusa skrili njegovo pravo identiteto pod plastmi neutemeljenih domnev, nesmiselnih dvomov in neutemeljenih teoretiziranj. Nekako so krivi tega, da so ustvarili mit, česar dolžijo pisce evangelijev. Nekateri si tako močno želijo povečati ugled in svoje ime povezati z vznemirljivo novo teorijo, da dokazov o Jezusu ne preiščejo nepristransko. Medtem pa ustvarijo »Jezusa«, ki je le plod učenjaške domišljije.

Tisti, ki želijo najti Jezusa, ga lahko takšnega, kakršen je v resnici bil, najdejo v Bibliji. Luke Johnson, profesor nove zaveze in izvorov krščanstva na Candlerjevi teološki fakulteti univerze Emory, trdi, da se je pri večini raziskav o zgodovinskem Jezusu spregledalo biblijski cilj. Pravi, da bi morda bilo zanimivo preiskati družbeno, politično, antropološko in kulturno okolje Jezusovega življenja in dobe. Vendar pa dodaja, da je odkrivanje tega, kar učenjaki imenujejo zgodovinski Jezus, »komajda cilj Svetega pisma«, ki se »bolj ukvarja z opisovanjem Jezusovega značaja«, njegovega sporočila in vloge kot Odrešenika. Kakšen je torej v resnici bil Jezusov značaj in kakšno je bilo njegovo sporočilo?

 Resnični Jezus

Evangeliji, štiri biblijska poročila o Jezusovem življenju, upodabljajo moža, ki se je zelo znal vživeti v čustva drugih. Jezusa sta usmiljenje in sočutje spodbudila, da je pomagal ljudem, ki so trpeli zaradi bolezni, slepote in drugih nadlog. (Matevž 9:36; 14:14; 20:34) Smrt prijatelja Lazarja in žalost, ki je zato obšla Lazarjevi sestri, sta Jezusa tako ganili, da je ‚zaječal in se razjokal‘ (NW). (Janez 11:32–36) Evangeliji pravzaprav odkrivajo široko paleto Jezusovih čustev – sočustvoval je z gobavcem, bil navdušen nad uspehom svojih učencev, ogorčen nad brezsrčnimi legalisti in žalosten zato, ker je Jeruzalem zavrnil Mesija.

Ko je Jezus naredil čudež, se je pogosto osredinil na vlogo, ki jo je pri tem imel ozdravljeni: »Tvoja vera te je rešila [ozdravila, NW].« (Matevž 9:22) Pohvalil je Natanaela, da je »pravi Izraelec«, in rekel: ‚V njem ni zvijače.‘ (Janez 1:47) Ko so nekateri menili, da je neka žena pretiravala z darilom, s katerim mu je izkazala cenjenje, jo je Jezus zagovarjal in rekel, da se bodo njene radodarnosti še dolgo spominjali. (Matevž 26:6–13) Izkazal se je za pravega prijatelja in ljubečega tovariša svojim učencem, saj jih je »ljubil do konca«. (Janez 13:1; 15:11–15)

Evangeliji pa tudi kažejo, da je Jezus hitro prepoznal potrebe večine ljudi, ki jih je srečal. Naj je govoril z žensko pri vodnjaku, z verskim učiteljem v vrtu ali z ribičem ob jezeru, se je takoj dotaknil njihovega srca. Že po njegovih uvodnih besedah so mu mnogi od teh razodeli svoje najgloblje misli. Zaigral je na prave strune v njihovem srcu. Čeprav so se ljudje v Jezusovem času morda ogibali ljudi na oblasti, pa so se k njemu kar zgrinjali. Z Jezusom so bili radi; v njegovi družbi so se prijetno počutili. Tudi otroci so bili ob njem sproščeni. Ko je za zgled uporabil otroka, ga ni samo postavil pred učence, ampak »ga [je] objel«. (Marko 9:36, SSP; 10:13–16) Evangeliji prav zares opisujejo Jezusa kot moža, s tako privlačno osebnostjo, da so ljudje ostali pri njem tri dni samo zato, da bi poslušali njegov govor, ki jih je popolnoma prevzel. (Matevž 15:32)

Jezus kljub svoji popolnosti do nepopolnih, grešnih ljudi, med katerimi je živel in oznanjal, ni bil prekritičen ali aroganten in gospodovalen. (Matevž 9:10–13; 21:31, 32; Lukež 7:36–48; 15:1–32; 18:9–14) Nikoli ni bil zahteven. Ljudem bremen ni dodajal.  Namesto tega je rekel: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni [. . .] jaz vas bom poživil.« Njegovi učenci so ga imeli za ‚krotkega in iz srca ponižnega‘; njegov jarem je bil prijeten in breme lahko. (Matevž 11:28–30, Ekumenska izdaja)

Jezusov značaj se v evangelijskih pripovedih razkriva z jasnim zvenom resnice. Za štiri različne posameznike ne bi bilo enostavno, da bi si tako izjemno osebnost izmislili in jo potem skladno opisali v štirih različnih pripovedih. Skorajda nemogoče bi bilo, da bi štirje različni pisci poročali o isti osebi in jo dosledno povsem enako opisali, če bi bila ta izmišljena.

Zgodovinar Michael Grant postavlja miselno izzivalno vprašanje: »Kako to, da iz celotnega poročila evangelijev brez izjeme izhaja presenetljivo čvrsto zarisana podoba prijetnega mladega moža, ki se je brez zadržkov družil z najrazličnejšimi ženskami – tudi s tistimi, ki so bile na slabem glasu – ne da bi pri tem pokazal vsaj malo sentimentalnosti, nenaravnosti ali pretirane sramežljivosti, hkrati pa je v vsakem trenutku ohranil preprosto značajnost svoje osebnosti?« Logičen odgovor je, da je tak mož res obstajal in ravnal tako, kot opisuje Biblija.

Resnični Jezus in vaša prihodnost

Biblija nam poleg tega, da opisuje Jezusovo življenje tukaj na zemlji takšno, kakršno je v resnici bilo, kaže, da je živel že prej kot Božji edinorojeni Sin, »prvorojenec vse stvaritve«. (Kološanom 1:15) Pred dva tisoč leti je Bog prenesel življenje svojega nebeškega Sina v maternico judovske device, da bi se rodil kot človek. (Matevž 1:18) Med svojo zemeljsko strežbo je Jezus oznanjal Božje kraljestvo kot edino upanje za stiskano človeštvo in šolal svoje učence, da bi nadaljevali to oznanjevalsko delo. (Matevž 4:17; 10:5–7; 28:19, 20)

Štirinajstega nisana (okoli 1. aprila), 33. leta n. š., so Jezusa prijeli, zaslišali, obsodili in usmrtili na podlagi lažnih obtožb, češ da je netil upor. (Matevž 26:18–20, 48–27:50) Jezus nam je s svojo smrtjo priskrbel odkupnino, ki verno človeštvo odrešuje grešnega stanja in tako vsem, ki verjamejo vanj, odpira pot do večnega življenja. (Rimljanom 3:23, 24; 1. Janezov 2:2) Šestnajstega nisana je bil Jezus obujen in se je kmalu zatem vrnil v nebesa. (Marko 16:1–8; Lukež 24:50–53; Dejanja 1:6–9) Obujeni Jezus ima kot Jehovov postavljeni kralj vso oblast, da uresniči Božji prvotni namen za človeštvo. (Izaija 9:6, 7; Lukež 1:32, 33) Da, Biblija predstavlja Jezusa kot ključno osebnost pri izpolnjevanju Božjih namenov.

V prvem stoletju je mnogo ljudi sprejelo Jezusa za tistega, kdor je bil – obljubljeni Mesija ali Kristus, ki je bil poslan na zemljo, da bi opravičil Božjo suverenost in umrl v odkupnino za človeštvo. (Matevž 20:28; Lukež 2:25–32; Janez 17:25, 26; 18:37) Zaradi hudega preganjanja bi se ljudje le stežka čutili spodbujene postati Jezusovi učenci, če bi bili negotovi glede njegove identitete. Pogumno in goreče so se lotili dane naloge, naj ‚pridobivajo v učence vse narode‘. (Matevž 28:19)

Danes milijoni iskrenih in poučenih kristjanov vedo, da Jezus ni samo legendarni lik. Sprejemajo ga kot ustoličenega kralja ustanovljenega Božjega kraljestva v nebesih, ki bo kmalu prevzelo popolno oblast nad zemljo in njenimi zadevami. Ta Božja vlada je dobrodošla novica, ker obljublja rešitev svetovnih problemov. Pravi kristjani kažejo svojo zvestovdano podporo Jehovovemu izbranemu kralju tako, da ‚to dobro novico o kraljestvu‘ oznanjujejo drugim. (Matevž 24:14, NW)

Tisti, ki podpirajo kraljestveno ureditev po Kristusu, Sinu živega Boga, bodo preživeli, da bi uživali večne blagoslove. Tudi vi ste lahko deležni teh blagoslovov! Izdajatelji te revije vam bodo z veseljem pomagali spoznati Jezusa takšnega, kakršen v resnici je.

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 6]

Kaj so rekli drugi

»Jezusa iz Nazareta imam za enega od velikih učiteljev, kar jih je bilo na svetu. [. . .] Hindujcem bom rekel, da bo njihovo življenje nepopolno, če ne bodo spoštljivo preučevali Jezusovih naukov.« Mohandas K. Gandhi, The Message of Jesus Christ

»Osebnost, ki je tako izvirna, tako celovita, vedno tako dosledna, tako popolna, tako človeška in hkrati tako vzvišena nad vsako človeško veličino, ne more biti prevara niti izmislica. [. . .] Le nekdo večji od Jezusa bi si lahko izmislil Jezusa.« Philip Schaff, History of the Christian Church

»Da bi si nekaj preprostih ljudi lahko v eni generaciji izmislilo tako mogočno in priljubljeno osebnost s tako vzvišeno etiko ter s tako navdihujočo vizijo o vseljudskem bratstvu, bi bil že čudež, bolj čudežen od katerega koli čudeža v evangelijih.« Will Durant, Caesar and Christ

»Videti je nepojmljivo, da bi svet obsegajoče versko gibanje sprožil človek, ki sploh ni obstajal, ampak so si ga izmislili kot staroveško ustreznico reklamnemu sredstvu, če upoštevamo dejstvo, da je živelo mnogo neizpodbitno resničnih ljudi, ki so poskušali ustanoviti vere, pa jim je spodletelo.« Gregg Easterbrook, Beside Still Waters

‚Kot literarni zgodovinar sem popolnoma prepričan, da evangeliji, kar koli že so, gotovo niso legende. Niso dovolj prekanjeni, da bi bili legende. Večina Jezusovega življenja nam ni znana in tega ne bi dovolil nihče, ki bi si izmislil kako legendo.‘ C. S. Lewis, God in the Dock

[Slike na strani 7]

Evangeliji odkrivajo široko paleto Jezusovih čustev