»Učite se od mene«
»Učite se od mene«
»Sprejmite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste spokojnost [poživitev, NW] svojim dušam.« (MATEVŽ 11:29, Ekumenska izdaja)
1. Zakaj je lahko to, da se učimo od Jezusa, prijetno in nas obogati?
JEZUS KRISTUS je vedno primerno razmišljal, učil in ravnal. Čeprav je bil na zemlji le malo časa, je užival v nagrajujočem in zadovoljujočem delu ter ostal vesel. Zbiral je učence in jih učil, kako naj častijo Boga, ljubijo ljudi in premagajo svet. (Janez 16:33) Njihova srca je napolnil z upanjem ter »razsvetlil življenje in nepropadljivost po evangeliju«. (2. Timoteju 1:10, SSP) Če se prištevate med njegove učence, kaj menite, kaj pomeni biti učenec? S tem ko upoštevamo, kar je Jezus dejal glede učencev, se lahko naučimo, kako si obogatiti življenje. To med drugim pomeni sprejeti njegovo gledišče in udejanjati nekatera temeljna načela. (Matevž 10:24, 25; Lukež 14:26, 27; Janez 8:31, 32; 13:35; 15:8)
2., 3. a) Kakšen je Jezusov učenec? b) Zakaj je pomembno, da se vprašamo ‚Čigav učenec sem postal‘?
2 Beseda, ki je v Krščanskih grških spisih prevedena z »učenec«, označuje predvsem nekoga, ki usmerja svoj um k čemu oziroma ki se uči. Sorodna beseda se pojavlja v našem uvodnem biblijskem stavku iz Matevževega evangelija 11:29, EI: »Sprejmite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste spokojnost [poživitev, NW] svojim dušam.« (Poudarili mi.) Da, učenec je nekdo, ki se uči. V evangelijih se beseda »učenec« ponavadi nanaša na Jezusove najbližje sledilce, ki so ga spremljali na njegovih oznanjevalskih potovanjih in se učili od njega. Nekateri pa so morda samo sprejeli Jezusove nauke, in to celo naskrivaj. (Lukež 6:17; Janez 19:38) Evangelijski pisci omenjajo tudi ‚učence Janeza [Krstnika] in učence farizejev‘. (Marko 2:18, SSP) Ker je Jezus svoje sledilce opomnil, naj »se varujejo [. . .] nauka farizejev«, se lahko vprašamo: ‚Čigav učenec sem postal?‘ (Matevž 16:12)
3 Če smo Jezusovi učenci in če se učimo od njega, potem bi morali biti drugi v naši bližini duhovno poživljeni. Opaziti bi morali, da postajamo vse bolj krotki in iz srca ponižni. Če imamo v službi upravne odgovornosti, če smo starši ali pa pastirji v krščanski občini – ali ti, ki so nam zaupani, čutijo, da z njimi ravnamo tako, kakor je Jezus ravnal s tistimi, ki so bili njemu zaupani?
Kako je Jezus ravnal z ljudmi
4., 5. a) Zakaj ni težko izvedeti, kako je Jezus ravnal z ljudmi v težavah? b) Kaj je doživel Jezus, ko je jedel v hiši nekega farizeja?
4 Vedeti moramo, kako je Jezus ravnal z ljudmi, posebno s tistimi, ki so imeli hude probleme. Tega nam ne bi smelo biti težko ugotoviti; Biblija namreč veliko poroča o Jezusovih srečanjih z drugimi in med temi so bili tudi taki, ki so trpeli. Poleg tega bodimo pozorni še na to, kako so verski voditelji, posebno farizeji, ravnali z ljudmi s podobnimi problemi. To nasprotje nas bo marsikaj naučilo.
5 Leta 31 n. š., ko je bil Jezus na oznanjevalskem potovanju po Galileji, ga »je eden izmed farizejev [prosil], naj bi jedel ž njim«. Jezus je rad sprejel povabilo. »In gre v hišo farizejevo ter sede za mizo. In glej, žena, ki je bila v mestu grešnica, prinese, ko zve, da sedi za mizo v hiši farizejevi, alabastrovo steklenico mazila, in se ustopi jokaje odzadaj k nogam njegovim ter začne močiti noge njegove s solzami in jih otirati z lasmi svoje glave, in mu poljublja noge in jih mazili z mazilom.« (Lukež 7:36–38)
6. Zakaj je lahko prišla ženska, ki je bila »grešnica«, na farizejev dom?
6 Si lahko to zamislite? V nekem priročniku piše: »Ženska (v. 37) je izkoristila običaje v tej družbi, ki so ljudem v pomanjkanju dovoljevali obiskovati take pojedine, da bi dobili kaj ostankov.« To lahko pojasni, kako je posameznik smel vstopiti nepovabljen. Morda so bili tam še drugi, ki so upali, da si bodo na koncu obroka lahko kaj nabrali. Toda vedenje te ženske je bilo neobičajno. Ni opazovala s strani in čakala, da bo obroka konec. Bila je na slabem glasu, saj je bila dobro znana kot »grešnica«, tako da je Jezus dejal, da ve za ‚mnoge njene grehe‘. (Lukež 7:47)
7., 8. a) Kako bi se morda mi odzvali, če bi se znašli v okoliščinah, o kakršnih poroča Lukežev evangelij 7:36–38? b) Kako se je odzval Simon?
7 Zamislite si, da živite v tistem času in da ste na Jezusovem mestu. Kako bi se odzvali? Ali bi se počutili neprijetno, ko bi se vam ta ženska približala? Kako bi to vplivalo na vas? (Lukež 7:45) Ali bi bili osupli, zgroženi?
8 Ali bi, če bi bili med drugimi gosti, morda razmišljali vsaj nekoliko tako podobno kot farizej Simon? »Ko pa to vidi farizej, ki ga [Jezusa] je bil povabil, pravi sam pri sebi takole: Ako bi bil ta prorok, bi pač vedel, kdo in kakšna žena je, ki se ga dotika, kajti grešnica je.« (Lukež 7:39) Jezus pa je bil povsem drugačen, bil je zelo sočuten. Razumel je njeno mučno stanje in zaznal njeno tesnobo. Nič sicer ne beremo o tem, kako je zabredla v grešno življenje. Če je bila res prostitutka, potem ji mestni možje, predani Judje, očitno niso pomagali.
9. Kako se je odzval Jezus in kakšen je bil morda rezultat?
9 Toda Jezus ji je želel pomagati. Rekel ji je: »Odpuščeni so ti grehi tvoji.« Nato pa dodal: »Vera tvoja te je rešila, pojdi v miru!« (Lukež 7:48–50) Tukaj se pripoved konča. Morda bi kdo ugovarjal, da Jezus ni naredil veliko zanjo. V bistvu jo je blagoslovil in odslovil. Ali menite, da se je verjetno vrnila k svojemu bednemu načinu življenja? Čeprav ne moremo z gotovostjo odgovoriti, bodimo pozorni na to, kar Lukež pove v nadaljevanju. Poroča, da je Jezus potoval »po mestih in vaseh, propovedujoč in oznanjujoč blagovestje o kraljestvu«. Lukež še poroča, da so bile »nekatere žene« z Jezusom in njegovimi učenci ter »jim stregle iz svojega premoženja« (SSP). Lahko da je bila ta skesana in hvaležna ženska sedaj med njimi. Morda je pričela živeti bogovšečno, s čisto vestjo, z na novo najdenim smislom ter veliko močnejšo ljubeznijo do Boga. (Lukež 8:1–3)
Razlika med Jezusom in farizeji
10. Zakaj je koristno razmisliti o poročilu o Jezusu in ženski v Simonovi hiši?
10 Kaj se lahko naučimo iz tega živega poročila? Ali se ne dotakne naših čustev? Zamislite si, kako bi se vi počutili, če bi bili v Simonovi hiši? Ali bi se odzvali tako, kot se je Jezus, ali pa bi vsaj malo čutili podobno kakor farizej gostitelj? Jezus je bil Božji Sin, zato ne moremo čutiti in ravnati natanko tako kot on. Po drugi strani pa o sebi morda ne želimo misliti, da smo podobni farizeju Simonu. Le malokdo bi bil ponosen na to, da je farizejski.
11. Zakaj si ne bi želeli biti prišteti med farizeje?
11 Iz preučevanja biblijskih in svetnih dokazov lahko sklenemo, da so imeli farizeji visoko mnenje o sebi kot o takih, ki skrbijo za splošno dobro in narodovo blaginjo. Niso bili zadovoljni s tem, da je bil temelj Božje postave jasen in lahko razumljiv. Kjer se jim je zazdela nedoločna, so navidezne vrzeli zapolnjevali z določnimi pojasnili, da bi tako odstranili vsako potrebo po vesti. Ti verski voditelji so si skušali izmisliti predpis, ki bi upravljal vedenje v vsakršnih zadevah, celo nepomembnih. *
12. Kako so nase gledali farizeji?
12 Judovski zgodovinar Jožef iz prvega stoletja je pojasnil, da so se imeli farizeji za prijazne, blage, nepristranske ter povsem upravičene do opravljanja svojih nalog. Nedvomno so se nekateri med njimi zelo približali temu. Spomnite se lahko na Nikodema. (Janez 3:1, 2; 7:50, 51) Sčasoma so se nekateri od njih odločili za krščanstvo. (Dejanja 15:5) Krščanski apostol Pavel je glede nekaterih Judov, kot so bili denimo farizeji, pisal: »Imajo gorečnost za Boga, ali ne po pravem spoznanju.« (Rimljanom 10:2) Toda evangeliji jih predstavijo takšne, kakršne so jih videli preprosti ljudje, in sicer ponosne, predrzne, samopravične, dlakocepske, obsojajoče in poniževalne.
Jezusovo gledišče
13. Kaj je imel Jezus povedati glede farizejev?
13 Jezus je pismarjem in farizejem očital hinavščino. »Vežejo namreč težka in neznosna bremena in jih nakladajo ljudem na pleča, sami jih pa še s svojim prstom nočejo geniti.« Da, breme je bilo težko in jarem, ki so ga naložili ljudem, je bil mučen. Jezus je šel še dlje ter pismarje in farizeje imenoval »nespametni« (EI). Nespametnež je za družbo nevaren. Jezus jih je tudi imenoval »slepi vodniki« in trdil, da so »opustili [. . .], kar je v postavi pomembnejše: pravičnost, usmiljenje in zvestobo« (SSP). Le kdo bi si želel, da bi Jezus o njem menil, da je farizejski? (Matevž 23:1–4, 16, 17, 23)
14., 15. a) Kaj lahko iz Jezusovega ravnanja z Matevžem Levijem odkrijemo o farizejih? b) Kaj pomembnega se lahko naučimo iz tega poročila?
14 Skoraj vsakdo, kdor prebira evangelijska poročila, lahko opazi, da se je večina farizejev čutila pomembnih. Potem ko je Jezus povabil Matevža Levija, davčnega izterjevalca, naj postane učenec, mu je ta priredil veliko gostijo. Poročilo pravi: »In godrnjajo farizeji in njih pismarji proti učencem in pravijo: Zakaj s cestninarji in grešniki jeste in pijete? In odgovori Jezus in jim reče: [. . .] Nisem prišel klicat pravičnih, temuč grešnike, da se izpokore.« (Lukež 5:27–32)
15 Levi je razumel še nekaj, kar je Jezus dejal ob tej priložnosti: »Pojdite pa in učite se, kaj se pravi: ‚Usmiljenja hočem in ne daritve‘.« (Matevž 9:13) Čeprav so farizeji trdili, da verjamejo v spise hebrejskih prerokov, niso ravnali po izreku iz Ozea 6:6. Ko so bili na tem, da ga prekršijo, so bili prepričani, da to počnejo zaradi poslušnosti izročilu. Vsakdo med nami bi se lahko vprašal: ‚Ali sem znan po tem, da vztrajam pri določenih pravilih, ki denimo odsevajo osebno mnenje oziroma takšno reševanje zadev, kot je v navadi? Ali pa me imajo drugi predvsem za sočutnega in dobrega?‘
16. Kako so ravnali farizeji in kaj lahko naredimo, da jim ne bi bili podobni?
16 Tečnariti, tečnariti, tečnariti. Tako ravnanje je bilo značilno za farizeje. Bili so pozorni na vsako pomanjkljivost, resnično ali namišljeno. Z ljudmi so bili na bojni nogi in jih stalno spominjali na napake. Sami so se ponašali z dajanjem desetine od drobcenih zelišč, na primer mete, kopra in kumine. Z obleko so kazali svojo pobožnost in skušali usmerjati narod. Če želimo, da so naša dela v skladu z Jezusovim zgledom, moramo prav gotovo zavračati težnjo, da bi pri drugih nenehno iskali in poudarjali pomanjkljivosti.
Kako je Jezus reševal probleme?
17.–19. a) Pojasnite, kako je Jezus rešil položaj, ki bi se lahko končal z zelo hudimi posledicami. b) Zaradi česa je bil položaj stresen in neprijeten? c) Kako bi se vi odzvali, če bi bili zraven, ko se je žena približala Jezusu?
17 Jezus je reševal probleme precej drugače od farizejev. Premislite, kako je rešil položaj, ki bi lahko postal zelo resen. Vanj je bila vpletena žena, ki je krvavela že 12 let. Poročilo si lahko preberete v Lukeževem evangeliju 8:42–48.
18 V Markovem poročilu piše, da je žena ‚preplašeno trepetala‘. (Marko 5:33, SSP) Zakaj? Nedvomno zato, ker je vedela, da je prestopila Božjo postavo. Glede na Tretjo Mojzesovo knjigo 15:25–28 je bila žena, ki je nenavadno dolgo krvavela, nečista, dokler se ji krvavenje ni ustavilo ter še en teden po tem. Nečisto je bilo vse, česar se je dotaknila, in vsakdo, s komer je prišla v stik. Da bi prišla do Jezusa, se je morala prebiti skozi množico. Ko premišljujemo o tem poročilu izpred 2000 let, prav gotovo sočustvujemo s to ženo, ki je bila v tako neprijetnem stanju.
19 Kaj bi si vi mislili o tem, če bi bili tistega dne tam navzoči? Kaj bi dejali? Bodite pozorni na to, da je Jezus ravnal s to ženo prijazno, ljubeče in obzirno. Prav z ničimer ni namigoval na kakršen koli problem, ki ga je morda povzročila. (Marko 5:34)
20. S kakšnim izzivom bi se spoprijemali, če bi se danes zahtevalo to, kar je zapisano v Tretji Mojzesovi knjigi 15:25–28?
20 Ali se lahko iz tega kaj naučimo? Recimo, da ste starešina v današnji krščanski občini. In recimo, da je to, kar je zapisano v Tretji Mojzesovi knjigi 15:25–28, danes krščanska zahteva in da je kristjanka, ki je prekršila to zapoved, vsa iz sebe in se počuti nemočno. Kako bi se odzvali? Ali bi jo javno ponižali s pomembnimi nasveti? »O,« rečete, »nikoli ne bi storil kaj takega! Posnemal bi Jezusa in se na vso moč potrudil, da bi bil prijazen, ljubeč, pozoren in obziren.« Zelo dobro! Toda izziv je tako delati, posnemati Jezusov zgled.
21. Kaj je Jezus učil ljudi glede postave?
21 Ljudje so v bistvu čutili, da jih je Jezus poživil, dvignil in spodbudil. Kjer je bila Božja postava določna, se je točno vedelo, kaj zahteva. Če pa je bila videti splošna, je večjo vlogo igrala njihova vest in tako so lahko s svojimi odločitvami dokazovali ljubezen do Boga. Postava jim je pustila živeti in dihati. (Marko 2:27, 28) Bog je ljubil svoje ljudstvo, nenehno je delal za njegovo dobro in se ga bil pripravljen usmiliti, ko se je spotikalo. Jezus mu je bil podoben. (Janez 14:9)
Rezultati Jezusovega poučevanja
22. Kakšno stališče je Jezus pomagal pridobiti svojim učencem?
22 Tisti, ki so poslušali Jezusa in postali njegovi učenci, so cenili resničnost Jezusove izjave: »Moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Matevž 11:30, SSP) Nikoli se niso počutili obremenjene, vznemirjene, niti niso imeli občutka, da bi jim Jezus pridigal. Bili so bolj svobodni, srečnejši in z večjim zaupanjem so gledali na svoj odnos z Bogom in z drugimi. (Matevž 7:1–5; Lukež 9:49, 50) Od Jezusa so se naučili, da mora biti duhovni voditelj za druge poživljajoč, pri tem pa ponižen v umu in srcu. (1. Korinčanom 16:17, 18; Filipljanom 2:3)
23. Kaj pomembnega so se učenci naučili, ko so bili z Jezusom, in do kakšnih sklepov jim je to pomagalo priti?
23 Še več, na mnoge je naredilo velik vtis to, kako pomembno je, da ostanejo povezani s Kristusom in da privzemajo njegovo stališče. Svojim učencem je dejal: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz ljubil vas: ostanite v tej moji ljubezni. Če boste izpolnjevali zapovedi moje, ostanete v ljubezni moji; kakor sem jaz izpolnil zapovedi Očeta svojega in ostajam v ljubezni njegovi.« (Janez 15:9, 10) Če so hoteli biti uspešni Božji strežniki in služabniki, so morali marljivo udejanjati, kar so se naučili od Jezusa, tako v oznanjevanju in javnem poučevanju o Božji čudoviti dobri novici kakor tudi v ravnanju z družinskimi člani in prijatelji. Medtem ko so iz te bratovščine nastale občine, so se morali večkrat spomniti, da je Jezusova pot prava pot. To, kar je učil, je bila resnica in način njegovega življenja, ki so ga opazovali, je bilo zares življenje, za katerim naj bi si prizadevali. (Janez 14:6; Efežanom 4:20, 21)
24. Kaj naj bi si vzeli k srcu iz Jezusovega zgleda?
24 Če sedaj premislite o nekaterih rečeh, ki smo jih pregledali, ali opazite, kje bi se morali izboljšati? Ali se strinjate, da je Jezus vedno primerno mislil, učil in ravnal? Če da, zberite pogum. Namenil nam je naslednje hrabrilne besede: »Ako to veste, blagor vam, če to delate.« (Janez 13:17)
[Podčrtna opomba]
^ odst. 11 »Temeljna razlika [med Jezusom in farizeji] je očitna v dveh nasprotnih razumevanjih Boga. Za farizeje je Bog predvsem ta, ki zahteva; za Jezusa je ljubezniv in usmiljen. Farizej seveda ne zanika Božje dobrote in ljubezni, vendar sta zanj ti izraženi v podarjeni Tori [Postavi] in v možnosti, da izpolnjuje, kar ta zahteva. [. . .] Farizej je menil, da s privrženostjo ustnemu izročilu, z vsemi njegovimi pravili, ki so razlagali postavo, izpolnjuje Toro. [. . .] Jezus je s tem, ko je dvojno zapoved ljubezni (Mat. 22:34–40) povzdignil na raven sprejemljive razlage ter zavrnil omejevalno naravo ustnega izročila, [. . .] prišel navzkriž s farizejsko kazuistiko.« (The New International Dictionary of New Testament Theology)
Kako boste odgovorili?
• Kaj za vas pomeni biti Jezusov učenec?
• Kako je Jezus ravnal z ljudmi?
• Kaj se lahko naučimo iz načina Jezusovega poučevanja?
• V čem so se farizeji in Jezus razlikovali?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na straneh 18, 19]
Jezusovo stališče do ljudi se je zelo razlikovalo od stališča farizejev!