Henrik VIII. in biblija

WINSTON CHURCHILL je v svoji knjigi History of the English-Speaking Peoples (2. zvezek) pisal: »Reformacija je na področju veroizpovedi povzročila temeljito spremembo. Biblija si je sedaj pridobila novo in zelo obsežno veljavo. Stara generacija je menila, da so Sveti spisi v rokah neizobraženih nevarni in da naj bi jih brali le duhovniki.«

Poročilo nadaljuje: »Natisnjeni izvodi cele Biblije, ki sta jo v angleščino prevedla Tyndale in Coverdale, so se prvič pojavili pozno jeseni leta 1535 in do sedaj je bilo natisnjenih že več izdaj. Vlada je duhovščino opomnila, naj ljudi spodbujajo k branju Biblije.« Po stoletjih biblijske nepismenosti, naj bi Anglija, kar se tiče Biblije, postala pismena, toda zahvala za to gre prej vladi Henrika VIII. kot pa cerkvi. *

»Vlada je stari šoli zadala še dodaten udarec, ko je v Parizu naročila tiskanje velikega števila angleških biblij, bolj razkošnih od katere koli prejšnje izdaje. Septembra 1538 je predpisala, naj v vsaki župniji v deželi kupijo angleško Biblijo največje velikosti, ki jo je treba postaviti v vsako cerkev, da bi jo župljani lahko kar najlažje uporabljali in brali. Šest primerkov so postavili v katedralo sv. Pavla v Londonu, kjer so se množice ves dan gnetle, da bi jih brali, in to, kot pravijo, še posebej takrat, ko jim je uspelo najti nekoga z dovolj močnim glasom, da jim jo je bral naglas.«

Žal pa mnogi ljudje iz številnih narodov ne izkoristijo prednosti, da bi redno brali Biblijo. To je zelo zaskrbljujoče, saj je samo Biblija ‚od Boga navdihnjena in koristna za pouk, za prepričanje, za poboljšanje, za vzgojo v pravičnosti‘. (2. Timoteju 3:16)

[Podčrtna opomba]

[Vir slike na strani 32]

Henrik VIII.:Painting in the Royal Gallery at Kensington, from the book The History of Protestantism (Vol. I)