Jehova – največji zgled dobrote
Jehova – največji zgled dobrote
»Hvalite GOSPODA nad vojskami, ker dober je GOSPOD.« (JEREMIJA 33:11)
1. Kaj nas vzgibava, da hvalimo Boga za njegovo dobroto?
BOG JEHOVA je absolutno dober. »Kakšna bo [je, NW ] njegova dobrota!« je vzkliknil prerok Zaharija. (Zaharija 9:17, SSP) Dobrota se zares zrcali v vsem, kar je Bog storil, da je pripravil zemljo v naše veselje. (1. Mojzesova 1:31) Nikoli ne bomo mogli doumeti vseh zapletenih zakonov, ki jih je Bog ob ustvaritvi vesolja spravil v tek. (Propovednik 3:11; 8:17) Toda tisto malo, kar vemo, nas vzgibava, da hvalimo Boga za njegovo dobroto.
2. Kako bi definirali dobroto?
2 Kaj je dobrota? To je moralna vrlina oziroma krepost. Vendar ne pomeni le odsotnosti vsega slabega. Dobrota je kot del sadov duha pozitivna lastnost. (Galatom 5:22, 23) Kažemo jo takrat, ko delamo kaj dobrega in koristnega za druge. V tej stvarnosti se lahko na to, kar v nekaterih krogih velja za dobro, v drugih morda gleda kot na slabo. Toda če želimo uživati mir in srečo, mora za dobroto obstajati eno merilo. Kdo ima pravico določiti to merilo?
3. Kaj iz Prve Mojzesove knjige 2:16, 17 izvemo o merilu za dobroto?
3 Merilo za dobroto postavlja Bog. Na začetku človeške zgodovine je bil Jehova tisti, ki je prvemu človeku zapovedal: »Od vsega drevja s tega vrta prosto jej; a od drevesa spoznanja dobrega in hudega, od tega ne jej: zakaj tisti dan, ko bodeš jedel od njega, gotovo zapadeš smrti!« (1. Mojzesova 2:16, 17) Da, ljudje se moramo za spoznanje o dobrem in slabem obrniti na svojega Stvarnika.
Nezaslužen izraz dobrote
4. Kaj je Bog storil za človeštvo, ker je Adam grešil?
4 S tem ko je Adam grešil in ni hotel priznati, da ima merilo za dobroto pravico postaviti Bog, je ogrozil človekov obet večne sreče v popolnosti. (1. Mojzesova 3:1–6) Toda še preden je Adam imel potomce, ki so podedovali greh in smrt, je Bog napovedal prihod popolnega Semena. Jehova je pravzaprav govoril ‚kači stari‘, Satanu Hudiču, ko je objavil: »Sovraštvo stavim med tebe in ženo, in med seme tvoje in njeno seme: to ti stare glavo, ti pa mu stareš peto.« (Razodetje 12:9; 1. Mojzesova 3:15) Jehova se je namenil odkupiti grešno človeštvo. Z za nas nezasluženim izrazom dobrote je pravzaprav poskrbel za pripravo, po kateri bodo rešeni tisti, ki verujejo v odkupno žrtev njegovega ljubljenega sina. (Matevž 20:28; Rimljanom 5:8, 12)
5. Zakaj lahko kažemo določeno mero dobrote, čeprav smo podedovali slabo nagnjenje srca?
5 Zaradi Adamovega greha smo seveda podedovali slabo nagnjenje srca. (1. Mojzesova 8:21, NW ) K sreči pa nam Jehova pomaga, da lahko kažemo določeno mero dobrote. Če vztrajamo v rečeh, ki se jih učimo iz njegovih dragocenih svetih spisov, nam ‚daje modrosti, ki pelje v rešitev,‘ in nas ‚usposablja za vsako dobro delo‘ (NW ) ter še posebej za to, da delamo, kar je dobro v njegovih očeh. (2. Timoteju 3:14–17, SSP) Vendar da bi nam svetopisemski pouk koristil in bi izkazovali dobroto, moramo imeti stališče psalmista, ki je pel: »Dober si [Jehova] in dobro delaš, úči me postav svojih.« (Psalm 119:68)
Hvalospevi Jehovovi dobroti
6. Katere besede je vsebovala pesem, ki so jo peli leviti, potem ko je kralj David prinesel skrinjo zaveze v Jeruzalem?
6 David, kralj starega Izraela, je izkazal hvaležnost za Božjo dobroto in se obračal k Njemu po vodstvo. »Dober in zvestih misli je GOSPOD,« je rekel David. »Zatorej uči grešnike pravi pot.« (Psalm 25:8) K božanskemu pouku, ki so ga prejeli Izraelci, je spadalo tudi deset pomembnih zakonov, Deset zapovedi, ki so bile zapisane na kamniti plošči, hranili pa so jih v sveti skrinji, imenovani skrinja zaveze. Potem ko je David prinesel skrinjo v izraelsko glavno mesto Jeruzalem, so leviti peli pesem, v kateri so bile tudi besede: »Hvalite GOSPODA, ker je dobrotljiv [dober, SSP ], ker vekomaj traja milost [srčna dobrotljivost, NW ] njegova!« (1. letopisov 16:34, 37–41) Prav gotovo je bilo prijetno slišati te besede iz ust levitskih pevcev!
7. Kaj se je zgodilo potem, ko so prinesli skrinjo zaveze v Najsvetejše in ko je Salomon končal posvetitveno molitev?
7 Iste besede hvale so bile poudarjene med posvetitvijo Jehovovega templja, ki ga je zgradil Davidov sin Salomon. Potem ko so skrinjo zaveze postavili v Najsvetejše pravkar zgrajenega templja, so leviti hvalili Jehova, »ker je dobrotljiv [dober, SSP ], ker vekomaj traja milost [srčna dobrotljivost, NW ] njegova«. Ob tej priložnosti se je tempelj čudežno napolnil z oblakom, ki je predstavljal Jehovovo veličastno navzočnost. (2. letopisov 5:13, 14) Po Salomonovi posvetitveni molitvi je ‚švignil ogenj z neba in požrl žgalno in klalno daritev‘. Ob pogledu na to so se ‚vsi sinovi Izraelovi pripognili z obrazom do tal, na tlak, in so molili in zahvaljevali GOSPODA, ker je dobrotljiv [dober, SSP ], ker vekomaj traja milost [srčna dobrotljivost, NW ] njegova‘. (2. letopisov 7:1–3) Po 14-dnevnem prazniku so se Izraelci vrnili domov ‚veseli in dobre volje zaradi dobrote, ki jo je GOSPOD storil Davidu, Salomonu in svojemu ljudstvu Izraelu‘. (2. letopisov 7:10, SSP)
8., 9. a) Kakšno pot so Izraelci navsezadnje ubrali, čeprav so hvalili Jehova za njegovo dobroto? b) Kaj je bilo po Jeremiju napovedano za Jeruzalem in kako se je ta prerokba izpolnila?
8 Na žalost pa Izraelci pozneje niso več živeli skladno s svojimi pesmimi hvale Bogu. Čez čas je judovsko ljudstvo ‚častilo Gospoda le s svojimi ustnicami‘. (Izaija 29:13, SSP) Namesto da bi se prilagodili Božjim merilom glede tega, kaj je dobro, so pričeli delati, kar je slabo. In kaj vse je bilo to slabo? Postali so krivi malikovanja, nemorale, zatiranja revnih in drugih hudih grehov! Zato je bil leta 607 pr. n. š. Jeruzalem uničen, Judovi prebivalci pa odpeljani v babilonsko ujetništvo.
9 Bog je torej discipliniral svoje ljudstvo. Toda po preroku Jeremiju je napovedal, da bo v Jeruzalemu še slišati glas tistih, ki pravijo: »Hvalite GOSPODA nad vojskami, ker dober je GOSPOD, ker vekomaj traja milost [srčna dobrotljivost, NW ] njegova.« (Jeremija 33:10, 11) In tako je tudi bilo. Po 70 letih, kolikor je dežela ležala opustošena, se je leta 537 pr. n. š. judovski ostanek vrnil v Jeruzalem. (Jeremija 25:11; Daniel 9:1, 2) Na gori Moriji so na kraju, kjer je stal tempelj, ponovno zgradili oltar in na njem pričeli darovati žrtve. Drugo leto po vrnitvi pa so položili temelje za tempelj. Kako razburljivo! »In ko so stavbarji pokladali podstavo templju GOSPODOVEMU,« je dejal Ezra, »so postavili duhovnike v njih oblačilih s trobentami in levite, sinove Asafove, s cimbali, da hvalijo GOSPODA po naredbi Davida, kralja Izraelovega. In odpevali so drugi drugim, hvaleč in zahvaljujoč GOSPODA, ker je dobrotljiv [dober, SSP ], ker vekomaj traja milost [srčna dobrotljivost, NW ] njegova nad Izraelom.« (Ezra 3:1–11)
10. S kakšnimi pomembnimi besedami se 118. psalm prične in konča?
10 Podoben izraz hvale Jehovovi dobroti se pojavlja v številnih psalmih. Med temi je 118. psalm, ki so ga pele izraelske družine ob sklenitvi praznovanja pashe. Psalm se prične in konča z besedami: »Hvalite GOSPODA, ker je dobrotljiv [dober, SSP ], ker vekomaj traja milost [srčna dobrotljivost, NW ] njegova!« (Psalm 118:1, 29) To so bile verjetno zadnje besede hvale, ki jih je Jezus Kristus zapel s svojimi zvestimi apostoli na večer pred smrtjo leta 33 n. š. (Matevž 26:30)
»Pokaži mi, prosim, slavo svojo!«
11., 12. Kakšno objavo je slišal Mojzes, ko je dobil bežen vpogled v Božjo slavo?
11 Povezanost med Jehovovo dobroto in njegovo srčno dobrotljivostjo je bila prvič razodeta stoletja pred Ezrom. Mojzes je kmalu za tem, ko so Izraelci v pustinji častili zlato tele in so bili prestopniki usmrčeni, milo prosil Jehova: »Pokaži mi, prosim, slavo svojo!« Jehova je vedel, da Mojzes ne bo mogel videti njegovega obraza in ostati živ, zato mu je rekel: »Storim, da pojde mimo tebe vsa dobrota moja.« (2. Mojzesova 33:13–20)
12 Jehovova dobrota je šla mimo Mojzesa naslednji dan na gori Sinaj. Takrat je dobil Mojzes bežen vpogled v Božjo slavo in slišal tole objavo: »GOSPOD, GOSPOD, Bog mogočni, poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti [srčni dobrotljivosti, NW ] in resnici, ki hrani milost [srčno dobrotljivost, NW ] tisočim, ki odpušča krivico [napako, NW ] in prestopek in greh, ki pa krivega nikakor ne šteje za nedolžnega [ne pušča brez kazni, Ekumenska izdaja], ki obiskuje očetov krivico nad sinovi in vnuki, nad tretjim in četrtim pokolenjem.« (2. Mojzesova 34:6, 7) Te besede pokažejo, da je Jehovova dobrota povezana z njegovo srčno dobrotljivostjo in drugimi vidiki njegove osebnosti. Če o njih razmišljamo, nam bo to pomagalo izkazovati dobroto. Premislimo najprej o lastnosti, ki je v tej čudoviti objavi Božje dobrote omenjena dvakrat.
»Bog [. . .], obilen v srčni dobrotljivosti«
13. Katera lastnost je v objavi Božje dobrote navedena dvakrat in zakaj je to primerno?
13 ‚GOSPOD je Bog [. . .], obilen v srčni dobrotljivosti [. . .], ki hrani srčno dobrotljivost tisočim.‘ Hebrejska beseda, ki se prevaja s ‚srčna dobrotljivost‘, pomeni tudi »zvestovdana ljubezen«. To je edina lastnost, ki je v Božji objavi Mojzesu navedena dvakrat. Kako primerno, saj je Jehovova prevladujoča lastnost ljubezen! (1. Janezov 4:8) To lastnost poudarjajo tudi dobro znane besede hvale Jehovu, »ker je dobrotljiv [dober, SSP ], ker vekomaj traja milost [srčna dobrotljivost, NW ] njegova«.
14. Kdo še posebej uživa Božjo dobroto in srčno dobrotljivost?
14 Jehova med drugim kaže svojo dobroto tako, da je »obilen v srčni dobrotljivosti«. To je še posebej videti pri tem, ko nežno skrbi za svoje posvečene, zveste človeške služabnike. (1. Petrov 5:6, 7) Priče za Jehova lahko pritrdimo, da on ,hrani srčno dobrotljivost‘ tem, ki ga imajo radi in mu služijo. (2. Mojzesova 20:6, NW ) Ker je naravni Izrael zavrnil Jehovovega Sina, niso več občutili njegove srčne dobrotljivosti oziroma zvestovdane ljubezni. Toda zvesti kristjani iz vseh narodov bodo večno deležni Božje dobrote in zvestovdane ljubezni. (Janez 3:36)
Jehova – usmiljen in milosten
15. a) S katerimi besedami se je pričela objava, ki jo je slišal Mojzes na gori Sinaj? b) Kaj usmiljenje zajema?
15 Objava, ki jo je Mojzes slišal na gori Sinaj, se je pričela z besedami: »GOSPOD, GOSPOD, Bog [. . .], poln usmiljenja in milostiv.« Hebrejska beseda, prevedena z ‚usmiljenje‘, se lahko nanaša na »črevesje« in je tesno povezana z izrazom za »maternico«. Usmiljenje je torej tudi nežno sočutje, ki je globoko v človekovi notranjosti. Toda usmiljenje zajema več od pristnega sočutja. Vzgibavati bi nas moralo k temu, da bi skušali drugim olajšati trpljenje. Ljubeči krščanski starešine se na primer zavedajo, da morajo biti do sovernikov usmiljeni, da ‚izkazujejo usmiljenje z veseljem‘, ko je to primerno. (Rimljanom 12:8; Jakob 2:13; Juda 22, 23, SSP)
16. Zakaj lahko rečemo, da je Jehova milosten?
16 Dobrota Boga se kaže tudi v njegovi milostljivosti oziroma milosti. Milosten človek je »zelo pozoren do občutkov drugih« in je ‚ljubezniv posebno do tistih na nižjem položaju‘. Jehova je najodličnejši zgled milosti v tem, kako ravna s svojimi zvestimi služabniki. Po angelih je na primer milostno okrepil ostarelega preroka Daniela in seznanil devico Marijo, da bo imela prednost roditi Jezusa. (Daniel 10:19; Lukež 1:26–38) Kot Jehovovo ljudstvo smo gotovo hvaležni, da nam Jehova po straneh Biblije milostno trka na srce. Za takšen izraz njegove dobrote ga hvalimo in skušamo biti milostni pri našem ravnanju z drugimi. Ko ti, ki so duhovno usposobljeni, pomagajo soverniku v pravi stan »v duhu krotkosti«, skušajo biti blagi, milostni. (Galatom 6:1)
Bog, ki je počasen za jezo
17. Zakaj smo hvaležni, da je Jehova »počasen za jezo«?
17 »Bog [. . .], počasen za jezo.« Te besede poudarjajo nadaljnji vidik Jehovove dobrote. Jehova potrpežljivo prenaša naše napake in nam daje čas, da premagamo resne slabosti in duhovno napredujemo. (Hebrejcem 5:12–6:3; Jakob 5:14, 15) Božja potrpežljivost koristi tudi tem, ki še niso postali njegovi častilci. Še vedno imajo čas, da se odzovejo na kraljestveno sporočilo in se pokesajo. (Rimljanom 2:4) Jehova je sicer potrpežljiv, vendar ga njegova dobrota včasih spodbudi, da izrazi svojo jezo, kot je to storil, ko so Izraelci častili zlato tele ob gori Sinaj. Jehovova jeza bo kmalu izražena v večjem obsegu, ko bo naredil konec Satanovi hudobni stvarnosti. (Ezekiel 38:19, 21–23)
18. Kakšno nasprotje je med Jehovom in človeškimi voditelji v zvezi z resnico?
18 »GOSPOD, Bog [. . .] obilen v [. . .] resnici.« Kako zelo se Jehova razlikuje od človeških voditeljev, ki veliko obljubljajo in nato ne živijo v skladu s svojimi obljubami! Jehovovi častilci pa se lahko zanesejo na vse, kar je zapisano v njegovi navdihnjeni Besedi. Ker je Bog obilen v resnici, lahko njegovim obljubam vedno zaupamo. Naš nebeški Oče v svoji dobroti zanesljivo odgovarja na naše molitve za duhovno resnico, tako da nam jo obilno priskrbuje. (Psalm 43:3; 65:2)
19. Na kakšen izrazit način Jehova kaže dobroto do skesanih grešnikov?
19 ‚GOSPOD je Bog [. . .], ki odpušča napako in prestopek in greh.‘ Jehova je v svoji dobroti pripravljen odpustiti skesanim grešnikom. Gotovo smo zelo hvaležni, da nam je naš ljubeči nebeški Oče omogočil odpuščanje, in sicer po Jezusovi žrtvi. (1. Janezov 2:1, 2) Resnično smo veseli, da so lahko vsi, ki verujejo v to odkupnino, v dobrem odnosu z Jehovom in lahko upajo na večno življenje v njegovem obljubljenem novem svetu. Zares pomembni razlogi, da hvalimo Jehova, ker človeštvu izkazuje dobroto! (2. Petrov 3:13)
20. Iz česa se vidi, da Bog ne opravičuje hudega?
20 ‚[ Jehova] krivega nikakor ne pušča brez kazni.‘ To je pravzaprav naslednji razlog, da hvalimo Jehova za njegovo dobroto. Zakaj? Ker je bistveni vidik dobrote v tem, da nikakor ne opravičuje hudega. Poleg tega, »kadar se razodene Gospod Jezus z neba z angeli moči«, bo kaznoval »tiste, ki ne poznajo Boga in niso pokorni evangeliju«. Ti »bodo trpeli kazen, večno pogubo«. (2. Tesaloničanom 1:6–9) Zatem bodo preživeli Jehovovi častilci lahko uživali življenje v polni meri, ne da bi mir kalili brezbožneži, ki so »nedobroljubni«. (2. Timoteju 3:1–3)
Posnemajte Jehovovo dobroto
21. Zakaj bi morali izražati dobroto?
21 Vsekakor imamo mnogo razlogov, da slavimo in hvalimo Jehova za njegovo dobroto. Ali ne bi morali, kot njegovi služabniki, po svojih najboljših močeh izražati to lastnost? Seveda, saj je apostol Pavel sokristjane spodbujal: »Bodite [. . .] posnemalci Boga, kakor otroci ljubljeni.« (Efežanom 5:1) Naš nebeški oče vedno izkazuje dobroto in tako bi morali ravnati tudi mi.
22. Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?
22 Če smo z vsem srcem posvečeni Jehovu, si nedvomno močno želimo posnemati njegovo dobroto. Ker smo potomci grešnega Adama, nam ni lahko delati dobro. Toda v naslednjem članku bomo videli, zakaj je mogoče, da tudi mi izkazujemo dobroto. Poleg tega bomo pregledali različne načine, kako lahko in bi tudi morali posnemati Jehova, največji zgled dobrote.
Kako bi odgovorili?
• Kaj je dobrota?
• Katere svetopisemske besede poudarjajo Božjo dobroto?
• Kako med drugim Jehova izkazuje dobroto?
• Zakaj bi morali posnemati Jehovov zgled dobrote?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 12]
Jehova je discipliniral svoje staroveško ljudstvo, ker niso živeli skladno s svojimi izrazi hvale
[Slika na strani 12]
Zvesti ostanek se je vrnil v Jeruzalem
[Slika na strani 13]
Mojzes je slišal čudovito objavo Božje dobrote
[Slika na strani 15]
Jehovova dobrota se vidi v tem, kako nam Jehova trka na srce po straneh Biblije