Ali ste med temi, ki jih Bog ljubi?

»Kdor ima zapovedi moje in jih izpolnjuje, on je ta, ki me ljubi; kdor pa mene ljubi, ga bo ljubil Oče moj.« (JANEZ 14:21)

1., 2. a) Kako je Jehova pokazal svojo ljubezen do človeštva? b) Kaj je Jezus vpeljal na večer 14. nisana leta 33 n. š.?

JEHOVA ljubi svoja človeška stvarjenja. Človeški svet pravzaprav ‚tako ljubi, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje‘. (Janez 3:16) Ker se približuje čas slovesnosti v spomin na Kristusovo smrt, bi se morali pravi kristjani bolj kot kdaj prej zavedati dejstva, da nas je Jehova ‚ljubil in poslal Sina svojega v spravo za grehe naše‘. (1. Janezov 4:10)

² Na večer 14. nisana leta 33 n. š. se je Jezus sestal s svojimi dvanajstimi apostoli v gornji izbi v Jeruzalemu, da bi praznoval pasho, spomin na osvoboditev Izraelcev iz Egipta. (Matevž 26:17–20) Po tem judovskem prazniku je Jezus odslovil Juda Iškariota in vpeljal spominsko večerjo, ki je postala krščanska slovesnost v spomin na Kristusovo smrt. * Vzel je nekvašen kruh in rdeče vino, ki sta simbolizirala njegovo fizično telo in kri, ju razdelil med preostale enajstere apostole in skupaj so to pojedli. Podrobnosti o tem, kako je to potekalo, so zapisali pisci prvih treh evangelijev, Matevž, Marko in Lukež, ter apostol Pavel, ki je obed poimenoval ‚Gospodova večerja‘. (1. Korinčanom 11:20; Matevž 26:26–28; Marko 14:22–25; Lukež 22:19, 20)

3. V čem se pripoved apostola Janeza o Jezusovih zadnjih urah, ki jih je preživel s svojimi učenci v gornji izbi, pomembno razlikuje od drugih pripovedi?

³ Zanimivo je, da apostol Janez ni omenil podajanja kruha in vina, morda zato, ker je bil v času, ko je pisal svojo evangelijsko pripoved (okoli 98 n. š.), ta postopek že dobro utečen med zgodnjimi kristjani. (1. Korinčanom 11:23–26) Toda edino Janez nam je po navdihnjenju priskrbel nekatere pomembne podatke o tem, kaj je Jezus dejal in storil tik pred in po tem, ko je vpeljal slovesnost v spomin na svojo smrt. Te vznemirljive podrobnosti so zajete v kar petih poglavjih Janezovega evangelija. Jasno nam pokažejo, kakšne ljudi Bog ljubi. Preglejmo zato skupaj Janezov evangelij od 13. do 17. poglavja.

Učiti se od Jezusove zgledne ljubezni

4. a) Kako je Janez poudaril temo, ki je prevladovala ob snidenju Jezusa z učenci, ko je ta vpeljal spominsko slovesnost? b) Iz katerega pomembnega razloga med drugim Jehova ljubi Jezusa?

⁴ V teh poglavjih, kjer so zapisani nasveti, ki jih je Jezus dal svojim sledilcem ob slovesu, je vseskozi poudarjena ljubezen. Beseda »ljubezen« se v različnih oblikah pravzaprav tu pojavi 31-krat. Jezusova močna ljubezen do Očeta Jehova in do učencev ni nikjer tako očitna kakor v teh poglavjih. Ljubezen,  ki jo je Jezus imel do Jehova, je sicer razvidna iz vseh evangelijskih pripovedi o njegovem življenju, vendar samo Janez zapiše, da je Jezus jasno izjavil: »Ljubim Očeta.« (Janez 14:31) Jezus je tudi povedal, da ga Jehova ljubi, ter pojasnil, zakaj. Rekel je: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz ljubil vas: ostanite v tej moji ljubezni. Če boste izpolnjevali zapovedi moje, ostanete v ljubezni moji; kakor sem jaz izpolnil zapovedi Očeta svojega in ostajam v ljubezni njegovi.« (Janez 15:9, 10) Da, Jehova ljubi svojega Sina zaradi njegove brezpogojne poslušnosti. Kakšen odličen pouk za vse sledilce Jezusa Kristusa!

5. Kako je Jezus pokazal ljubezen do svojih učencev?

⁵ Jezusova velika ljubezen do sledilcev je poudarjena že takoj na začetku Janezovega poročila o Jezusovem zadnjem snidenju z apostoli. Janez pove: »Pred praznikom velikonočnim [pashe, SSP ] pa, ko je Jezus vedel, da je prišla njegova ura, da prejde s tega sveta k Očetu: ker je ljubil svoje, ki so bili na svetu, jih je ljubil do konca.« (Janez 13:1) Tega znamenitega večera jim je dal nepozaben pouk glede ljubečega služenja drugim. Umil jim je noge. To je bilo nekaj, kar bi bil moral vsakdo med njimi voljno storiti za Jezusa in svoje brate, a ni nihče. Jezus je opravil to ponižno delo, nato pa učencem dejal: »Če sem torej jaz, Gospod in Učenik, vam umil noge, ste dolžni tudi vi drug drugemu umivati noge. Zgled sem vam dal namreč, da tudi vi delajte tako, kakor sem jaz vam storil.« (Janez 13:14, 15) Pravi kristjani bi morali voljno in veselo služiti svojim bratom. (Matevž 20:26, 27; Janez 13:17)

Ubogati novo zapoved

6., 7. a) S katero pomembno podrobnostjo nas Janez seznani glede vpeljave spominske slovesnosti? b) Katero novo zapoved je Jezus dal svojim učencem in kaj je bilo pri njej novega?

⁶ Janezovo poročilo o tem, kaj se je zgodilo v gornji izbi na večer 14. nisana, je edino, ki izrecno omenja odhod Juda Iškariota. (Janez 13:21–30) Ko uskladimo evangelijske pripovedi, ugotovimo, da je Jezus šele po tem, ko je ta izdajalec odšel, vpeljal slovesnost v spomin na svojo smrt. Nato je izčrpno govoril svojim zvestim apostolom. Dajal jim je še zadnje nasvete in navodila. Medtem ko se pripravljamo na spominsko slovesnost, bi nas moralo zelo zanimati, kaj je Jezus povedal ob tej priložnosti, še posebno, ker si nedvomno želimo biti med temi, ki jih Bog ljubi.

⁷ Prvo navodilo, ki ga je Jezus dal svojim učencem, potem ko je vpeljal slovesnost v spomin na svojo smrt, je bilo nekaj novega. Objavil je: »Novo zapoved vam dajem, da se ljubite med seboj; kakor sem jaz vas ljubil, da se tudi vi ljubite med seboj. V tem spoznajo vsi, da ste moji učenci, ako imate ljubezen drug do drugega.« (Janez 13:34, 35) Kaj je bilo novega pri tej zapovedi? Tega večera je nekoliko kasneje zadevo razjasnil, ko je rekel: »Moja zapoved je ta, da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Večje ljubezni od te nima nihče, da kdo dá življenje svoje za prijatelje svoje.« (Janez 15:12, 13) Mojzesovska postava je Izraelcem zapovedovala, naj ‚bližnjega svojega ljubijo kakor samega sebe‘. (3. Mojzesova 19:18) Toda Jezusova zapoved je šla še dlje. Kristjani so morali drug drugega ljubiti tako, kot jih je ljubil Kristus. Morali so biti pripravljeni žrtvovati življenje za svoje brate.

8. a) Kaj spada k požrtvovalni ljubezni? b) Kako Jehovove priče kažejo to požrtvovalno ljubezen danes?

 ⁸ Čas okrog spominske slovesnosti je ravno pravšnji, da se kot posamezniki in kot občina preiščemo, da bi videli, ali imamo res ta razločevalni znak pravega krščanstva, namreč ljubezen, kakršno je imel Kristus. Takšna požrtvovalna ljubezen bi lahko pomenila, in včasih tudi je pomenila, da bi kristjan raje tvegal svoje življenje, kakor pa izdal brate. Še pogosteje pa k takšni ljubezni spada to, da smo pripravljeni žrtvovati osebne koristi, zato da bi lahko pomagali in služili svojim bratom ter drugim. Apostol Pavel je bil glede tega odličen zgled. (2. Korinčanom 12:15; Filipljanom 2:17) Jehovove priče so po vsem svetu znani po požrtvovalnosti, ko pomagajo svojim bratom in sosedom ter se razdajajo v objavljanju biblijske resnice svojim bližnjim. * (Galatom 6:10)

Odnos, ki naj bi ga zelo cenili

9. Kaj z veseljem delamo, da bi ohranili svoj dragoceni odnos z Bogom in njegovim Sinom?

⁹ Prav nič nam ne bi moglo biti dragocenejše od tega, da bi nas Jehova in njegov Sin, Kristus Jezus, ljubila. Toda da bi imeli to ljubezen in jo občutili, moramo nekaj storiti. Jezus je v tem zadnjem večeru, ki ga je preživel s svojimi učenci, dejal: »Kdor ima zapovedi moje in jih izpolnjuje, on je ta, ki me ljubi; kdor pa mene ljubi, ga bo ljubil Oče moj, in jaz ga bom ljubil in mu razodenem sebe.« (Janez 14:21) Ker zelo cenimo svoj odnos z Bogom in njegovim Sinom, z veseljem ubogamo njune zapovedi. Tako med drugim ubogamo tudi novo zapoved, da naj izkazujemo požrtvovalno ljubezen, ter naročilo, ki ga je Kristus dal po svojem vstajenju, in sicer da »naj oznanjamo ljudstvu in pričamo« ter si prizadevamo ‚pridobiti v učence‘ tiste, ki sprejmejo dobro novico. (Dejanja 10:42, SSP; Matevž 28:19, 20)

10. Kateri dragoceni odnos je na razpolago maziljencem in ‚drugim ovcam‘?

¹⁰ Kasneje tega večera je Jezus v odgovor na vprašanje zvestega apostola Juda (Tadeja) dejal: »Če me kdo ljubi, bo izpolnjeval besedo mojo, in Oče moj ga bo ljubil, in k njemu pridemo in prebivališče si napravimo pri njem.« (Janez 14:22, 23) Maziljeni kristjani, ki so poklicani, da bi vladali s Kristusom v nebesih, so že na zemlji v prav posebej zaupnem odnosu z Jehovom in njegovim Sinom. (Janez 15:15; 16:27; 17:22; Hebrejcem 3:1; 1. Janezov 3:2, 24) Vendar pa so tudi njihovi tovariši, ‚druge ovce‘, ki upajo na večno življenje na zemlji, v dragocenem odnosu s svojim ‚enim pastirjem‘, Jezusom Kristusom, in svojim Bogom, Jehovom, če se le izkažejo poslušni. (Janez 10:16; Psalm 15:1–5; 25:14)

 »Niste od sveta«

11. Katero streznjujoče svarilo je Jezus dal svojim učencem?

¹¹ Jezus je svojim zvestim učencem med tem zadnjim snidenjem pred svojo smrtjo dal streznjujoče svarilo: če Bog ljubi posameznika, ga bo svet sovražil. Rekel je: »Če vas svet sovraži, vedite, da je mene prej sovražil nego vas. Ko bi bili od sveta, svet bi svoje ljubil; ker pa niste od sveta, temuč sem vas jaz odbral iz sveta, zato vas svet sovraži. Spominjajte se besede, ki sem jo vam jaz rekel: Hlapec ni večji od gospodarja svojega. Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas; če so mojo besedo ohranili, ohranijo tudi vašo.« (Janez 15:18–20)

12. a) Zakaj je Jezus svoje učence posvaril, da jih bo svet sovražil? b) O čem bi bilo dobro, da bi vsi premislili, sedaj ko se približuje čas spominske slovesnosti?

¹² Jezus je tako posvaril zato, da enajstim apostolom in vsem pravim kristjanom za njimi sovraštvo sveta ne bi vzelo poguma in se ne bi vdali. Dodal je: »To sem vam povedal, da se ne pohujšate [spotaknete, NW ]. Izobčijo vas iz shodnic; pride celo ura, da bo vsak, kdor vas bo moril, menil, da s tem opravlja službo Bogu. In to vam bodo delali, ker niso spoznali Očeta, ne mene.« (Janez 16:1–3) Neki biblijski slovar razlaga, da oblika glagola, ki je tu preveden s »spotaknete«, pomeni »povzročiti, da človek postane nezaupljiv do nekoga, ki bi mu moral zaupati in ga ubogati, ter ga zapusti; povzročiti, da kdo odpade«. Sedaj, ko se približuje čas spominske slovesnosti, bi bilo dobro, da bi vsi premislili o življenju zvestih posameznikov iz preteklosti in novejšega časa ter posnemali njihov zgled neomajnosti v preizkušnjah. Ne dovolite, da bi zaradi nasprotovanja ali preganjanja zapustili Jehova in Jezusa. Bodite raje trdno odločeni, da jima boste zaupali in ju ubogali.

13. Kaj je Jezus v molitvi k Očetu prosil za svoje sledilce?

¹³ Jezus je v sklepni molitvi, preden je zapustil gornjo izbo v Jeruzalemu, svojemu Očetu rekel: »Jaz sem jim dal besedo tvojo, in svet jih je sovražil, ker niso od sveta, kakor jaz nisem od sveta. Ne prosim, da jih vzemi s sveta, ampak da jih obvaruj zlega. Od sveta niso, kakor jaz nisem od sveta.« (Janez 17:14–16) Lahko smo prepričani, da Jehova bedi nad tistimi, ki jih ljubi, da bi jim dal moči, medtem ko ostajajo ločeni od sveta. (Izaija 40:29–31)

Ostati v Očetovi in Sinovi ljubezni

14., 15. a) S čim se je primerjal Jezus in v nasprotju s katero ‚izrojeno trto‘ je to? b) Kdo so »mladike« ‚prave trte‘?

¹⁴ Jezus se je med zaupnim pogovorom s svojimi zvestimi učenci na večer 14. nisana primerjal s ‚pravo trto‘, ki je drugačna od ‚izrojene trte‘, namreč nezvestega Izraela. Dejal je: »Jaz sem prava trta, in Oče moj je vinogradnik.« (Janez 15:1) Prerok Jeremija je stoletja pred tem zapisal besede, ki jih je Jehova namenil svojemu odpadniškemu ljudstvu:  »Sam sem te zasadil kot plemenito trto [. . .]. Kako si se mi spridila v poganjke viničja?« (Jeremija 2:21, SSP) Prerok Ozea pa je zapisal: »Izrael je košata [izrojena, NW ] trta, ki je poganjala sadove svoje. [. . .] Razdeljeno [Hinavsko, NW ] je njih srce.« (Ozea 10:1, 2)

¹⁵ Namesto da bi Izrael rojeval sadove pravega čaščenja, je zapadel v odpadništvo in rojeval svoje sadove. Jezus je tri dni pred tem, ko se je še zadnjič sestal s svojimi zvestimi učenci, hinavskim judovskim voditeljem dejal: »Pravim [vam], da se vam odvzame kraljestvo Božje in bo dano narodu, ki prinaša njegove sadove.« (Matevž 21:43) Ta novi narod je ‚Božji Izrael‘, sestavljen iz 144.000 maziljenih kristjanov, ki so primerjani z ‚mladikami‘ ‚prave trte‘, Kristusa Jezusa. (Galatom 6:16; Janez 15:5; Razodetje 14:1, 3)

16. K čemu je Jezus spodbudil enajstere zveste apostole in kaj lahko rečemo glede zvestega ostanka v tem času konca?

¹⁶ Jezus je enajstim apostolom, ki so bili skupaj z njim v gornji izbi, povedal: »Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odreže; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da bo rodila več sadu. Ostanite v meni, in jaz v vas. Kakor mladika sama od sebe ne more roditi sadu, če ne ostane na trti: tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.« (Janez 15:2, 4) Novodobna zgodovina Jehovovega ljudstva kaže, da je zvesti ostanek maziljenih kristjanov ostal zedinjen z Glavo, Kristusom Jezusom. (Efežanom 5:23) Podvrgli so se očiščevanju in obrezovanju. (Malahija 3:2, 3) Vse od 1919. leta obilno rojevajo kraljestvene sadove. Ti sadovi so bili najprej preostali maziljeni kristjani, od 1935. leta pa tudi vse večja »velika množica« njihovih tovarišev. (Razodetje 7:9; Izaija 60:4, 8–11)

17., 18. a) Katere Jezusove besede pomagajo maziljencem in drugim ovcam ostati v Jehovovi ljubezni? b) Kako nam bo pri tem pomagala navzočnost na spominski slovesnosti?

¹⁷ Vsem maziljenim kristjanom in njihovim tovarišem veljajo nadaljnje Jezusove besede: »S tem se bo oslavil Oče moj, da obrodite veliko sadu, in tako bodete moji učenci. Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz ljubil vas: ostanite v tej moji ljubezni. Če boste izpolnjevali zapovedi moje, ostanete v ljubezni moji; kakor sem jaz izpolnil zapovedi Očeta svojega in ostajam v ljubezni njegovi.« (Janez 15:8–10)

¹⁸ Vsi hočemo ostati v Božji ljubezni in to nas vzgibava, da smo kot kristjani rodovitni. To počnemo tako, da izkoristimo vsako priložnost za oznanjevanje ‚evangelija kraljestva‘. (Matevž 24:14) Prav tako damo vse od sebe, da bi se v našem življenju kazal »sad Duha«. (Galatom 5:22, 23) Z navzočnostjo na slovesnosti v spomin na Kristusovo smrt bomo še bolj odločeni tako ravnati, saj se nas bo spomnilo na Božjo in Kristusovo veliko ljubezen do nas. (2. Korinčanom 5:14, 15)

19. O kateri dodatni pomoči bomo razpravljali v naslednjem članku?

¹⁹ Jezus je po vpeljavi spominske slovesnosti obljubil, da bo Oče njegovim zvestim sledilcem poslal ‚pomočnika, sveti duh‘. (Janez 14:26, NW ) V naslednjem članku bomo pregledali, kako ta duh pomaga maziljencem in drugim ovcam ostati v Jehovovi ljubezni.

[Podčrtne opombe]

Vprašanja za ponovitev

• Kakšen praktičen pouk glede ljubečega služenja je dal Jezus svojim učencem?

• Glede česa se lahko v času spominske slovesnosti ustrezno preiščemo?

• Zakaj se ne bi smeli spotakniti ob Jezusovo svarilo, da nas bo svet sovražil in preganjal?

• Kdo je »prava trta«? Kdo so »mladike« in kaj se od njih pričakuje?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 15]

Jezus je svojim apostolom dal nepozaben pouk glede ljubečega služenja

[Slike na straneh 16, 17]

Kristusovi učenci ubogajo zapoved in izkazujejo požrtvovalno ljubezen