Povsem usposobljeni za učitelje Božje Besede
Povsem usposobljeni za učitelje Božje Besede
‚Bog nas je [ustrezno, NW] usposobil za služabnike.‘ (2. KORINČANOM 3:5, 6, SSP)
1., 2. Kaj si nekateri včasih prizadevajo glede oznanjevanja in zakaj se to ponavadi ponesreči?
KAKO bi se počutili, če bi dobili delo, zanj pa niste usposobljeni? Predstavljajte si: pred vami je ves potrebni material in tudi orodje imate pri roki, ne veste pa, kako se dela lotiti. A to še ni vse. Delo je namreč treba nujno opraviti. Ljudje računajo na vas. Kako mučno bi to bilo!
2 Vendar takšna zadrega ni povsem namišljena. Razmislite o naslednjem. Kdaj pa kdaj poskuša kakšna od cerkva tako imenovanega krščanstva organizirati in opravljati oznanjevanje po hišah. Takšna prizadevanja se ponavadi ponesrečijo; končajo se v nekaj tednih ali mesecih. Zakaj? Zato ker tako imenovano krščanstvo svojih pripadnikov ne usposablja za to delo. Celo duhovščina sama ni usposobljena za oznanjevanje, in to pogosto kljub večletnemu šolanju na svetnih šolah ter semeniščih. Zakaj lahko to rečemo?
3. Katera besedna zveza se omenja v Drugem listu Korinčanom 3:5, 6 in kaj pomeni?
3 Božja Beseda pojasnjuje, kaj usposablja pravega oznanjevalca krščanske dobre novice. Apostol Pavel je po navdihnjenju zapisal: »Nismo sami po sebi zmožni [ustrezno usposobljeni, NW ], da bi – kakor sami od sebe – o čem sodili. Ne, naša zmožnost [ustrezna usposobljenost, NW ] je od Boga, ki nas je tudi [ustrezno, NW ] usposobil za služabnike.« (2. Korinčanom 3:5, 6, SSP) Bodite pozorni na tukaj omenjene tri različice besedne zveze »ustrezno usposobljeni«. Kaj ta pomeni? V Vine’s Expository Dictionary of Biblical Words piše: »Kadar se [ta izvirna grška beseda] nanaša na stvari, pomeni ‚dovolj‘ [. . .]; kadar se nanaša na ljudi, pomeni ‚primerno‘, ‚vredno‘.« Tako je človek, ki je »ustrezno usposobljen«, primeren in vreden, da se loti zaupane mu naloge. Da, pravi strežniki dobre novice so usposobljeni za to delo. So primerni, ustrezni oziroma vredni, da oznanjajo.
4. a) Kako Pavlov zgled kaže, da usposobljenost za krščansko strežbo ni omejena le na peščico izbrancev? b) Po katerih treh sredstvih nas Jehova usposablja za strežnike?
4 Toda od kod jim ta usposobljenost? Ali so bolj osebno nadarjeni? Ali so bolj pametni? Ali so se specializirali na prestižnih šolah? Apostol Pavel je očitno vse to imel. (Dejanja 22:3; Filipljanom 3:4, 5) Pa vendar je ponižno priznal, da se za strežnika ni usposobil na višjih šolah, temveč da ga je usposobil Bog Jehova. Ali je takšna usposobljenost le za peščico izbrancev? Pavel je korintski občini pisal o ‚naši ustrezni usposobljenosti‘. (Poudarili mi.) Iz tega se jasno vidi, da Jehova skrbi za to, da so vsi njegovi zvesti služabniki usposobljeni, zmožni opraviti delo, ki jim ga je zaupal. Kako Jehova usposablja prave kristjane danes? Spregovorimo o treh sredstvih, ki jih pri tem uporablja: 1. njegovi Besedi, 2. njegovem svetem duhu in 3. njegovi zemeljski organizaciji.
Usposablja nas Jehovova Beseda
5., 6. Kako Sveto pismo vpliva na prave kristjane?
5 Kot prvo, kako nam Božja Beseda pomaga, da se usposobimo za strežnike? Pavel je zapisal: »Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln [docela primeren, NW ] in pripravljen [povsem usposobljen, NW ] za vsako dobro delo.« (2. Timoteju 3:16, 17, SSP) Tako nam Sveto pismo pomaga postati ‚docela primerni in povsem usposobljeni‘ za »dobro delo«, namreč poučevanje ljudi o Božji Besedi. Kako pa je z vsemi tistimi pripadniki cerkva tako imenovanega krščanstva? Biblija jim je dostopna. Kako lahko ena knjiga nekaterim pomaga, da postanejo primerni strežniki, drugim pa ne? Odgovor je v našem stališču do Biblije.
6 Žal pa mnogi, ki hodijo v cerkev, biblijskega sporočila ne sprejemajo »kakor je resnično, kot besedo Božjo«. (1. Tesaloničanom 2:13) Tako imenovano krščanstvo si je glede tega ustvarilo sramotno spričevalo. Ali so duhovniki po večletnem študiju na teoloških šolah usposobljeni za učitelje Božje Besede? Pravzaprav ne. Nekateri študentje so namreč ob prihodu v semenišče verjeli v Biblijo, diplomirali pa so kot skeptiki! Zato, namesto da bi oznanjevali Besedo Božjo, v katero mnogi od njih ne verjamejo več, usmerjajo svojo duhovniško službo na druga področja, tako da se opredeljujejo v političnih razpravah, spodbujajo socialni evangelij ali pa v svojih pridigah poudarjajo človeške filozofije. (2. Timoteju 4:3) V nasprotju z njimi pa pravi kristjani posnemajo zgled Jezusa Kristusa.
7., 8. Kako se je Jezusovo stališče do Božje Besede razlikovalo od stališča verskih voditeljev takratnega časa?
7 Jezus ni dovolil, da bi takratni verski voditelji oblikovali njegovo mišljenje. Bodisi da je učil majhno skupino, na primer svoje apostole, ali velike množice, je s pridom uporabljal sveta pisma. (Matevž 13:10–17; 15:1–11) Takšno ravnanje ga je ločevalo od verskih voditeljev takratnih dni. Ti so preproste ljudi odločno odvračali od preiskovanja Božjih globočin. Pravzaprav je med takratnimi učitelji prevladovalo prepričanje, da so nekateri biblijski odlomki enostavno preveč globoki, da bi se o njih razpravljalo kar s komer koli, razen s svojim najtesnejšim učencem, pa še takrat le potiho in s pokrito glavo. Ti verski voditelji so bili glede pogovora o določenih delih Biblije skoraj tako praznoverni kakor glede izgovarjanja Božjega imena!
8 Kristus ni bil takšen. Bil je prepričan, da bi morali o ‚vsaki besedi, ki izhaja iz ust Božjih,‘ premišljevati vsi ljudje, ne le izbranci. Ni težil k temu, da bi nekakšen ključ do spoznanja dal izbrani skupini učenjakov. Svojim učencem je dejal: »Kar vam pravim v temi, povejte na svetlem, in kar slišite na uho, razglasite s streh.« (Matevž 4:4, poudarili mi; 10:27) Jezus si je goreče želel z Božjim spoznanjem seznaniti čimveč ljudi.
9. Kako pravi kristjani uporabljajo Biblijo?
9 Božja Beseda bi morala biti bistvo našega poučevanja. Ko imamo na primer govor v kraljestveni dvorani Jehovovih prič, običajno ni dovolj, da izbrane vrstice iz Biblije le preberemo. Morda moramo svetopisemski stavek obrazložiti, ponazoriti in prikazati, kako se navezuje na sobesedilo. Naš cilj je natisnjeno biblijsko sporočilo oživiti in ga poslušalcem vtisniti v srce. (Nehemija 8:8, 12) Biblijo bi morali uporabljati tudi tedaj, ko je treba komu svetovati ali ga pokarati. Čeprav Jehovovi služabniki govorijo različne jezike in prihajajo iz različnih okolij, vsi spoštujejo knjigo vseh knjig – Biblijo.
10. Kako lahko biblijsko navdihnjeno sporočilo vpliva na nas?
10 Kadar Biblijo uporabljamo s takšnim spoštovanjem, ima njeno sporočilo moč. (Hebrejcem 4:12) Ljudi spodbudi, da naredijo spremembe v življenju, na primer da opustijo nesvetopisemske navade nečistovanja, prešuštvovanja, malikovanja, pijančevanja in kraje. Mnogim je pomagalo, da so slekli staro osebnost in si nadeli novo. (Efežanom 4:20–24) Da, če Biblijo spoštujemo bolj kot vsako človeško mnenje ali izročilo in jo zvesto uporabljamo, nam lahko pomaga, da bomo postali primerni, povsem usposobljeni za učitelje Božje Besede.
Usposablja nas Jehovov duh
11. Zakaj je Jehovov sveti duh ustrezno poimenovan »pomočnik«?
11 Kot drugo se pogovorimo o vlogi, ki jo ima Jehovov sveti duh oziroma dejavna sila pri tem, da bi bili povsem usposobljeni. Nikoli ne smemo pozabiti, da je Jehovov sveti duh najmočnejša sila, kar jih je. Jehova je svojega ljubljenega Sina pooblastil, da to veličastno silo uporablja v prid vseh pravih kristjanov. Jezus je zato o svetem duhu ustrezno govoril kot o ‚pomočniku‘. (Janez 16:7, NW ) Svoje sledilce je spodbudil, naj Jehova prosijo za ta duh, ter jim zagotovil, da jim ga bo Jehova velikodušno priskrbel. (Lukež 11:10–13; Jakob 1:17)
12., 13. a) Zakaj je pomembno, da prosimo za sveti duh, da bi nam pomagal v strežbi? b) Kako so farizeji pokazali, da sveti duh v njih ni deloval?
12 Za sveti duh moramo prositi vsak dan, še posebej, da bi nam pomagal v strežbi. Kako lahko ta dejavna sila učinkuje na nas? Vpliva lahko na naš um in srce, nam pomaga, da se spremenimo, rastemo in nadomestimo staro osebnost z novo. (Kološanom 3:9, 10) Lahko nam pomaga razvijati dragocene lastnosti, kakršne je imel Kristus. Mnogi znamo besede iz Lista Galatom 5:22, 23 že na pamet. V teh vrsticah so navedeni sadovi Božjega duha. Prvi sad je ljubezen in ta lastnost je v naši strežbi nujna. Zakaj?
13 Ljubezen je največja spodbuda. Ljubezen do Jehova in bližnjih prave kristjane spodbuja, da oznanjujejo dobro novico. (Marko 12:28–31) Brez takšne ljubezni ne bi mogli biti resnično usposobljeni za učitelje Božje Besede. Upoštevajte razliko med Jezusom in farizeji. V Matevževem evangeliju 9:36 o Jezusu piše: »Ko pa vidi množice, se mu zasmilijo; kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja.« Kako pa so na navadne ljudi gledali farizeji? Dejali so: »Ta množica, ki ne pozna postave, [. . .] je prekleta!« (Janez 7:49, SSP, poudarili mi.) Ti farizeji niso imeli radi ljudi, temveč so jih močno zaničevali. Jasno je, da Jehovov duh v njih ni deloval.
14. Kako bi nas moral Jezusov zgled izkazovanja ljubezni v strežbi spodbuditi?
14 Jezus je čutil z ljudmi. Zavedal se je njihove bolečine. Vedel je, da drugi z njimi grdo ravnajo, da so izmučeni in razkropljeni kakor ovce brez pastirja. V Janezovem evangeliju 2:25 piše, da je Jezus »vedel, kaj je v človeku«. Pri ustvarjanju je bil Jehovov delovodja, zato je temeljito razumel človeško naravo. (Pregovori 8:30, 31) Zaradi tega razumevanja je imel ljudi še bolj rad. Naj bo takšna ljubezen vedno motivacijska sila naše oznanjevalske dejavnosti! Če mislimo, da bi se v tem lahko še izboljšali, molimo za Jehovov sveti duh, potem pa delajmo skladno z našimi molitvami. Jehova nam bo odgovoril. Poslal nam bo to neustavljivo silo, ki nam bo pomagala, da bomo bolj podobni Kristusu, ki je bil nadvse usposobljen za oznanjevanje dobre novice.
15. Kako so besede iz Izaija 61:1–3 veljale za Jezusa, hkrati pa razkrinkale pismarje in farizeje?
15 Od kod Jezusu takšna usposobljenost? »Jehovov duh je nad menoj,« je dejal. (Lukež 4:17–21, NW ) Da, sam Jehova je imenoval Jezusa po svetem duhu. Jezus ni potreboval nobenih dodatnih priporočil. Ali so bili takratni verski voditelji imenovani po svetem duhu? Ne. Niti niso bili usposobljeni za izpolnjevanje tega, kar je zapisano v Izaiju 61:1–3, kar je Jezus glasno prebral in naobrnil nase. Prosimo, preberite si te vrstice in sami boste opazili, da hinavski pismarji in farizeji zares niso ustrezali za to nalogo. Niso imeli dobre novice, ki bi jo razglasili ubogim. In kako bi mogli ujetnikom oznanjati o izpustitvi in slepim, da bodo spregledali? V duhovnem pogledu so bili oni sami slepi in ujetniki človeških izročil! Ali smo mi v nasprotju s temi možmi usposobljeni za poučevanje ljudi?
16. O čem so lahko današnji Jehovovi služabniki trdno prepričani, kar se tiče njihove usposobljenosti za strežnike?
16 Res je, da nismo študirali na visokih šolah tako imenovanega krščanstva. Za učitelje nas ni imenovalo kako teološko semenišče. Ali smo potem premalo usposobljeni? Nikakor ne! Za svoje Priče nas je imenoval sam Jehova. (Izaija 43:10–12) Če ga v molitvah prosimo za njegov duh in delamo v skladu z molitvami, smo najustrezneje usposobljeni. Seveda smo nepopolni in ne ravnamo povsem po zgledu Velikega učitelja, Jezusa. Vendar ali nismo hvaležni, da nas Jehova s svojim duhom usposablja in šola za učitelje njegove Besede?
Usposablja nas Jehovova organizacija
17.–19. Kako se na petih tedenskih shodih, s katerimi nas oskrbuje Jehovova organizacija, usposabljamo za strežnike?
17 Preglejmo sedaj tretje sredstvo, po katerem nas Jehova usposablja za učitelje njegove Besede – njegovo zemeljsko občino oziroma organizacijo, ki nas šola za strežnike. Kako? Samo pomislite na učni program, ki smo ga deležni! V običajnem tednu obiščemo pet krščanskih shodov. (Hebrejcem 10:24, 25) Zbiramo se v majhnih skupinah na občinskem preučevanju knjige, kjer z učnim pripomočkom, ki ga dobimo od Jehovove organizacije, poglobljeno preučujemo Biblijo. S poslušanjem in komentiranjem se učimo drug od drugega in se medsebojno spodbujamo. Nadzornik preučevanja knjige nas tudi osebno poučuje in se nam posveti. Na javnem shodu in preučevanju Stražnega stolpa dobimo nadaljnjo bogato duhovno hrano.
18 Naša Teokratična strežbena šola je zasnovana tako, da nas uči, kako poučevati. S pripravo govorov oziroma prikazov v šoli se učimo, kako z Božjo Besedo poučevati o zelo raznovrstnih temah. (1. Petrov 3:15) Ali ste že kdaj morali pripraviti govor na temo, ki se vam je zdela dokaj znana, potem pa ste o njej spoznali kaj novega? To se pogosto zgodi. Svojega znanja o kaki temi si z ničimer ne ostrimo bolj kakor s tem, da o njej poučujemo druge. Tudi če nam ni dodeljena naloga, se lahko učimo biti boljši učitelji. Pri vsakem učencu opazimo dobre lastnosti in lahko razmišljamo o tem, kako jih posnemati.
19 Tudi službeni shod je namenjen temu, da nas usposobi za učitelje Božje Besede. Teden za tednom uživamo v živahnih govorih, razpravah in prikazih, usmerjenih na našo strežbo. Kakšno predstavitev bomo uporabili? Kako naj se lotimo posebnih izzivov v javni strežbi? Katere oblike oznanjevanja, ki jih moramo morda še dodatno raziskati, so nam na voljo? Kaj nam bo pomagalo, da bomo na ponovnih obiskih in biblijskih poukih poučevali še bolj učinkovito? (1. Korinčanom 9:19–22) Na službenem shodu se takšna vprašanja podrobno obravnava. Mnogi deli shoda temeljijo na člankih iz Naše kraljestvene strežbe, kar je še en pripomoček, ki nas usposablja za naše življenjsko pomembno delo.
20. Kako nam lahko shodi in zbori docela koristijo?
20 S tem da se pripravljamo na shode in jih obiskujemo ter potem naučeno udejanjamo pri našem delu poučevanja, smo deležni obsežnega šolanja. Vendar to še ni vse. Imamo tudi večje shode – zbore in zborovanja – ki so namenjeni temu, da nas usposabljajo za učitelje Božje Besede. Pozornega poslušanja in udejanjanja takšnih nasvetov pa se resnično že vnaprej zelo veselimo! (Lukež 8:18)
21. Kaj dokazuje, da je naše šolanje učinkovito, in komu gre zasluga za to?
21 Ali se je šolanje, ki ga daje Jehova, izkazalo za učinkovito? Naj dejstva govorijo sama zase. Vsako leto se stotisočim pomaga, da se poučijo o temeljnih biblijskih naukih in živijo skladno z zahtevami, ki jih zanje postavlja Bog. Številčno nas je vedno več, vendar si zaslug za to ne more lastiti nihče od nas. Na stvari moramo gledati stvarno, tako kakor Jezus. Dejal je: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« Kakor apostoli nekdaj smo tudi mi večinoma neizobraženi in preprosti ljudje. (Janez 6:44; Dejanja 4:13) Naš uspeh je odvisen od Jehova, ki odkritosrčne ljudi pritegne k resnici. Pavel je to dobro povedal: »Jaz sem sadil, Apolo je zalil, ali Bog je dal, da je zraslo.« (1. Korinčanom 3:6)
22. Zakaj ne bi smeli nikoli postati preveč malodušni, kar se tiče polnega sodelovanja v krščanski strežbi?
22 Da, Bog Jehova dejavno sodeluje pri tem, ko druge poučujemo o njegovi Besedi. Morda se nam vedno ne zdi, da smo usposobljeni za učitelje. Toda zapomnimo si, da je Jehova tisti, ki ljudi vleče k sebi in svojemu Sinu. Jehova je tisti, ki nas po svoji Besedi, svetem duhu in zemeljski organizaciji usposablja, da strežemo novim. Odzovimo se na Jehovovo šolanje, tako da praktično uporabljamo udovite reči, s katerimi nas zdaj oskrbuje, da bi bili povsem usposobljeni za učitelje Božje Besede!
Kako bi odgovorili?
• Kako nas Biblija usposablja za oznanjevanje?
• Kakšno vlogo ima sveti duh pri našem usposabljanju za strežnike?
• Kako vse vam je Jehovova zemeljska organizacija že pomagala, da ste se usposobili za oznanjevanje dobre novice?
• Zakaj lahko v strežbi nastopamo z zaupanjem?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 25]
Jezus je kot učitelj Božje Besede ljudem izkazoval ljubezen