Spoprijemali so se s trni v mesu
Spoprijemali so se s trni v mesu
»Dan [mi je] trn v meso, angel satanov, da me za uho bije.« (2. KORINČANOM 12:7)
1. Naštejte nekaj problemov, s katerimi se danes ljudje spoprijemajo.
ALI se bojujete s kakšno dolgotrajno preizkušnjo? Če se, niste edini. Zvesti kristjani se v teh ‚nevarnih časih‘ spoprijemajo z močnim nasprotovanjem, z družinskimi problemi, boleznijo, denarnimi skrbmi, s čustvenimi stiskami, smrtjo najdražjih ter drugimi izzivi. (2. Timoteju 3:1–5) Ponekod je življenje mnogih v nevarnosti zaradi pomanjkanja hrane in vojn.
2., 3. Kakšno negativno stališče se lahko v nas razvije zaradi trnom podobnih problemov, s katerimi se spoprijemamo, in kako se lahko to izkaže za nevarno?
2 Takšni problemi lahko človeka povsem strejo, še posebno, če ga udari več stisk hkrati. Upoštevajte, kaj piše v Pregovorih 24:10: »Če ti srce upade v čas stiske, majhna je krepost tvoja.« Da, če smo zaradi preizkušenj malodušni, nas lahko to oropa prepotrebne moči in nas lahko oslabi v odločenosti, da bomo zdržali do konca. Kako to?
3 Zaradi malodušja morda ne presojamo več nepristransko. Kaj hitro lahko na primer začnemo pretiravati glede naših stisk in se smiliti sami sebi. Nekateri morda celo vpijejo k Bogu: »Zakaj dopuščaš, da se to dogaja meni?« Če takšno negativno stališče požene korenine v človekovem srcu, mu lahko spodkoplje veselje in zaupanje. Božji služabnik bi lahko postal tako malodušen, da bi morda celo nehal bojevati »dobri boj vere«. (1. Timoteju 6:12)
4., 5. Kako je Satan včasih vpleten v naše probleme in glede česa smo lahko kljub temu prepričani?
4 Preizkušenj nam prav gotovo ne povzroča Bog Jehova. (Jakob 1:13) Nekatere nas doletijo kratko malo zato, ker se trudimo, da smo mu zvesti. V resnici vsi, ki služijo Jehovu, postanejo tarča njegovega največjega sovražnika, Satana Hudiča. Hudobni »bog tega sveta« se v kratkem času, kolikor mu ga je še ostalo, trudi, da bi vsakega, ki ljubi Jehova, odvrnil od izpolnjevanja Njegove volje. (2. Korinčanom 4:4) Vsej naši bratovščini po svetu prizadeva kar največ trpljenja. (1. Petrov 5:9) Satan seveda ni neposredno kriv za vse probleme, s katerimi se spoprijemamo, lahko pa jih izkoristi za to, da nas še bolj oslabi.
5 Toda Satana lahko premagamo ne glede na to, kako strašen utegne biti oziroma kako strahovito je lahko njegovo orožje! Zakaj smo lahko o tem prepričani? Zato ker se Bog Jehova bojuje v našo korist. On skrbi za to, da so njegovi služabniki poučeni glede Satanovih metod. (2. Korinčanom 2:11) Božja Beseda nam pravzaprav veliko pove o preizkušnjah, ki jih prestajajo pravi kristjani. V zvezi z apostolom Pavlom omenja izraz ‚trn v mesu‘. Zakaj? Preglejmo, kako Božja Beseda pojasnjuje to besedno zvezo. Ugotovili bomo, da nikakor nismo edini, ki potrebujemo Jehovovo pomoč, da bi zmagali v preizkušnjah.
Zakaj so preizkušnje podobne trnom
6. Kaj je Pavel mislil s ‚trnom v mesu‘ in kaj je ta trn morda bil?
6 Pavel, ki je bil hudo preizkušan, je po navdihnjenju zapisal: »Dan [mi je] trn v meso, angel satanov, da me za uho bije [ki me tepe, Ekumenska izdaja], da se ne prevzamem.« (2. Korinčanom 12:7) Kaj je bil ta trn v Pavlovem mesu? Trn, ki bi tičal globoko pod kožo, bi gotovo povzročal bolečino. Ta metafora torej namiguje na nekaj, kar je Pavlu povzročalo bolečino – najsibo telesno, čustveno ali pa obojno. Morda je Pavel trpel zaradi očesne bolezni ali kakšne druge telesne nadloge. Lahko pa da je trn pomenil tiste ljudi, ki so spodbijali Pavlovo apostolstvo in dvomili o vrednosti njegovega oznanjevanja in poučevanja. (2. Korinčanom 10:10–12; 11:5, 6, 13) Kar koli je ta trn že bil, je ostal na svojem mestu in se ga ni dalo odpraviti.
7., 8. a) Na kaj kaže izraz ‚tepsti‘? b) Zakaj je življenjsko pomembno, da se spoprimemo z vsakim trnom, ki nas sedaj muči?
7 Upoštevajte, da je trn Pavla tepel. Zanimivo je, da grški glagol, ki ga je Pavel tu uporabil, izvira iz besede za »členke«. Ta beseda je v Matevževem evangeliju 26:67 rabljena dobesedno, v Prvem listu Korinčanom 4:11, SSP, pa v prenesenem pomenu. Ti vrstici izražata misel, da se koga pretepa s pestmi. Glede na to, da Satan močno sovraži Jehova in njegove služabnike, smo lahko prepričani, da je bil zadovoljen, ker je trn Pavla tepel. Tudi danes je Satan zadovoljen, kadar nas podobno muči trn v mesu.
8 Kot Pavel moramo torej tudi mi vedeti, kako se spoprijeti s takšnimi trni. Od tega je odvisno naše življenje! Ne pozabite, da nam Jehova želi za večno podaljšati življenje v svojem novem svetu, kjer nas trnom podobni problemi ne bodo nikoli več mučili. Da pa bi nam pomagal to čudovito nagrado dobiti, je dal v svojo sveto Besedo, Biblijo, zapisati mnogo zgledov, ki kažejo, da so se njegovi zvesti služabniki uspešno spoprijemali s trni v mesu. Bili so navadni, nepopolni ljudje, prav kakor smo mi. Premišljevanje o nekaterih posameznikih iz tega velikega ‚oblaka prič‘ nam lahko pomaga ‚teči s potrpežljivostjo v naloženem nam boju‘. (Hebrejcem 12:1) Poglobljeno premišljevanje o tem, kaj vse so vzdržali, nas lahko še bolj utrdi v prepričanju, da se lahko spoprimemo s kakršnim koli trnom, ki bi ga Satan morda izkoristil proti nam.
Trni, ki so mučili Mefiboseta
9., 10. a) Kako je Mefiboset dobil trn v meso? b) Kako je kralj David izkazal Mefibosetu dobrotljivost in kako lahko Davida posnemamo?
9 Razmislite o Mefibosetu, sinu Davidovega prijatelja Jonatana. Ko je bilo Mefibosetu pet let, so sporočili, da so njegovega očeta Jonatana in njegovega deda, kralja Savla, ubili. Njegovo pestunjo je zgrabila panika, zato »ga je vzela [. . .], in ko je hitela, da ubeži, je padel in ohromel«. (2. Samuelova 4:4) Ta telesna okvara je morala biti za Mefiboseta precejšen trn, ki ga je med odraščanjem prenašal.
10 Kralj David je zaradi svoje velike ljubezni do Jonatana nekaj let kasneje Mefibosetu izkazal srčno dobrotljivost. Izročil mu je vso Savlovo posest in oskrbništvo nad to posestjo zaupal Savlovemu hlapcu Zibu. David je Mefibosetu še rekel: ‚Vsak dan boš jedel kruh pri moji mizi.‘ (2. Samuelova 9:6–10) Davidova srčna dobrotljivost je Mefiboseta nedvomno tolažila in mu pomagala omiliti bolečino, ki jo je čutil zaradi invalidnosti. Kakšen odličen pouk! Tudi mi bi morali biti dobrotljivi do tistih, ki se bojujejo s trnom v mesu.
11. Kaj je Ziba trdil glede Mefiboseta in kako vemo, da je to bila laž? (Glej podčrtno opombo.)
11 Mefiboset se je moral kasneje spoprijeti še z enim trnom v mesu. Njegov hlapec Ziba ga je namreč obrekel pred kraljem Davidom, ki je takrat bežal iz Jeruzalema zaradi upora svojega sina Absaloma. Ziba je dejal, da je Mefiboset nezvestovdano ostal v Jeruzalemu, in sicer v upanju, da bo postal kralj. * David je verjel Zibovi kleveti in temu lažnivcu predal vso Mefibosetovo posest! (2. Samuelova 16:1–4)
12. Kako se je Mefiboset odzval na razmere, v katerih se je znašel, in kako nam je dal odličen zgled?
12 Ko se je Mefiboset nazadnje le srečal s kraljem Davidom, mu je povedal, kaj se je v resnici zgodilo. Medtem ko se je pripravljal, da se mu pridruži, ga je Ziba prevaral in se prostovoljno ponudil, da bo šel namesto njega. Ali je David to krivico popravil? Deloma. Posest je razdelil med oba moža. Tako se je pojavil še en možen trn v Mefibosetovem mesu. Ali je bil hudo razočaran? Ali je ugovarjal Davidovi odločitvi in se pritoževal, da je nepoštena? Ne, ponižno se je podredil kraljevi volji. Osredotočil se je na tisto, kar je bilo pri vsem tem pozitivno; vesel je bil, da se je Izraelov zakoniti kralj varno vrnil. Mefiboset je resnično dal odličen zgled, s tem ko je vztrajal kljub telesni okvari, obrekovanju in razočaranju. (2. Samuelova 19:24–30)
Nehemija se je spoprijemal s preizkušnjami
13., 14. Katere trne je Nehemija prestajal, ko se je vrnil v Jeruzalem, da bi pozidal obzidje?
13 Razmislite o figurativnih trnih, ki jih je Nehemija prenašal, ko se je v petem stoletju pr. n. š. vrnil v neobzidani Jeruzalem. Mesto je bilo praktično nezaščiteno, Judje, ki so se vrnili vanj, pa so bili neorganizirani, malodušni in nečisti v Jehovovih očeh. Nehemija je kmalu spoznal, da so guvernerji sosednjih dežel sovražno naravnani do pozidave jeruzalemskega obzidja, čeprav ga je za to nalogo pooblastil kralj Artakserks. ‚Hudo jih je peklo, da je prišel človek, da skrbi za blaginjo sinov Izraelovih.‘ (Nehemija 2:10)
14 Ti zunanji nasprotniki so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi ustavili Nehemijevo delo. Njihove grožnje, laži, klevete, zastraševanje (Nehemija so skušali oplašiti celo z vohuni) so gotovo bili kakor trdovratni trni v mesu. Ali je Nehemija odnehal zaradi teh sovražnikovih spletk? Ne! Popolnoma je zaupal v Boga in ni omahoval. Ko je bilo torej jeruzalemsko obzidje končno pozidano, je bil to trajen dokaz, da Jehova ljubeče podpira Nehemija. (Nehemija 4:1–12; 6:1–19)
15. Kateri problemi med Judi so Nehemija močno vznemirjali?
15 Poleg tega se je moral Nehemija kot guverner ubadati z mnogimi problemi med Božjim ljudstvom. Te težave so bile kakor trni in so ga močno vznemirjale, ker so vplivale na odnos ljudstva z Jehovom. Premožni so terjali visoke obresti, njihovi revnejši bratje pa so bili primorani odreči se zemlji in celo prodati v sužnost svoje lastne otroke, da bi lahko odplačali dolgove in plačevali Perziji davek. (Nehemija 5:1–10) Mnogi Judje so kršili sabat ter niso vzdrževali levitov in templja. Nekateri so se tudi poročali »z ženami iz Asdoda, Amona in Moaba«. Kako je to bolelo Nehemija! Toda nobeden od teh trnov ga ni ustavil. Vedno znova je odločno nastopal kot goreč zagovornik Božjih pravičnih zakonov. Kakor Nehemija tudi mi ne dovolimo, da bi nas nezvesto vedenje drugih odvrnilo od zvestovdanega služenja Jehovu. (Nehemija 13:10–13, 23–27)
Tudi mnogi drugi zvesti so se spoprijemali s trni
16.–18. Kako so družinske težave bremenile Izaka in Rebeko, Ano, Davida ter Ozea?
16 Biblija vsebuje še mnogo drugih zgledov ljudi, ki so se spoprijemali z bolečimi razmerami, podobnimi trnom. Vir takšnih trnov so med drugim bili problemi v družini. Ezavovi ženi ‚sta žalili srce Izaku in Rebeki‘, Ezavovima staršema. Rebeka je celo dejala, da se ji studi živeti zaradi teh žena. (1. Mojzesova 26:34, 35; 27:46) Pomislite tudi na Ano in na to, kako jo je Penina, moževa druga žena, »hudo žalila«, ker ni mogla imeti otrok. Morda je za zaprtimi vrati dóma pogosto prenašala takšno trpljenje. Penina jo je žalila tudi javno (nedvomno pred sorodniki in prijatelji), kadar se je družina udeležila praznika v Silu. Bilo je tako, kakor da bi Ani trn potisnila še globlje v meso. (1. Samuelova 1:4–7)
17 Pomislite, kaj vse je David prestal zaradi bolestnega ljubosumja svojega tasta, kralja Savla. Da bi si rešil življenje, je bil prisiljen živeti v jamah engedijske pustinje. Tu je moral plezati čez strme in nevarne skalne prelaze. Krivica ga je gotovo jezila, saj Savlu ni storil nič žalega. Vseeno pa je moral več let živeti kot begunec, in vse to zaradi Savlove ljubosumnosti. (1. Samuelova 24:14, 15; Pregovori 27:4, SSP)
18 Pomislite tudi na družinske težave, ki so se zgrnile na preroka Ozea. Njegova žena je postala prešuštnica. Njena nemoralnost ga je gotovo morala zbadati v srce kakor trnje. In kakšno bolečino je moral še pretrpeti, ko je žena zaradi prešuštvovanja rodila dva nezakonska otroka! (Ozea 1:2–9)
19. Kakšno preganjanje je zadelo preroka Mihaja?
19 Drug trn v mesu je preganjanje. Razmislite o izkušnji preroka Mihaja. To, da se je hudobni kralj Ahab obdal z lažnimi preroki in njihovim očitnim lažem tudi verjel, je gotovo mučilo Mihajevo pravično dušo. In kaj je storil vodja teh sleparjev, potem ko je Mihaj povedal Ahabu, da je za vsemi temi preroki ‚lažniv duh‘? ‚Mihaja je udaril v lice!‘ Še hujše pa je bilo to, kako se je na Jehovovo svarilo, da je bojni pohod za ponovno osvojitev Ramota v Gileadu obsojen na neuspeh, odzval Ahab. Ta je zapovedal, naj Mihaja vržejo v ječo in ga hranijo le s pičlimi obroki hrane. (1. kraljev 22:6, 9, 15–17, 23–28) Spomnite se tudi na Jeremija in na to, kako so z njim ravnali njegovi morilski preganjalci. (Jeremija 20:1–9)
20. Kakšne trne je morala pretrpeti Naomi in kako je bila za to nagrajena?
20 Naslednje bridko doživetje, ki je lahko kakor trn v mesu, je izguba ljubljene osebe. Naomi je morala pretrpeti bolečo izgubo moža in obeh sinov. Ko se je vrnila v Betlehem, si še vedno ni opomogla od teh hudih udarcev. Prijateljem je dejala, naj je ne imenujejo več Naomi, temveč Mara. To ime je namreč izražalo bridkost njenega doživetja. Vendar je Jehova na koncu njeno zdržljivost nagradil z vnukom, ki je postal Mesijev prednik. (Ruta 1:3–5, 19–21; 4:13–17; Matevž 1:1, 5)
21., 22. Kako je Joba zadela izguba in kako se je nanjo odzval?
21 Pomislite, kako je moralo Joba pretresti, ko je zvedel za nenadno in nepričakovano smrt svojih desetih ljubljenih otrok kakor tudi za izgubo vse živine in služabnikov. Bilo je, kakor da bi se mu naenkrat podrl ves svet! Job se še ni opomogel od teh udarcev, ko ga je Satan že udaril z boleznijo. Morda si je Job mislil, da bo zaradi te hude bolezni umrl. Bolečina je postala tako neznosna, da je na smrt gledal kot na rešitev. (Job 1:13–20; 2:7, 8)
22 In kot da vse to še ne bi bilo dovolj, je k njemu prišla žena ter mu v svoji žalosti in muki zavpila: »Boga prekolni in umri!« (SSP ) Kakšen trn je to bil v Jobovem bolečem mesu! Nato so ga še njegovi trije prijatelji, namesto da bi ga tolažili, napadli z lažnim razglabljanjem. Obtožili so ga skritih grehov in drzno trdili, da so ti vzrok za njegovo nesrečo. Njihove zmotne trditve so mu trn tako rekoč le še bolj potiskale v meso. Prav tako ne pozabite, da Job ni vedel, zakaj se mu dogajajo te strašne reči, niti ni vedel, da mu bo življenje prihranjeno. Pa vendar »pri vsem tem ni grešil Job in ni očital Bogu nič napačnega«. (Job 1:22; 2:9, 10; 3:3; 14:13; 30:17) Čeprav ga je zbodlo mnogo trnov hkrati, ni nikdar popustil v značajnosti. Kako spodbudno!
23. Zakaj so lahko zvesti posamezniki, o katerih smo razpravljali, pretrpeli različne trne v mesu?
23 Seznam se s temi zgledi še ne konča. V Bibliji jih je zapisanih še veliko več. Vsi ti zvesti služabniki so se morali bojevati z osebnimi figurativnimi trni. In s kako raznolikimi problemi so se spoprijemali! Vseeno pa so imeli nekaj skupnega. Nihče od njih ni popustil v služenju Jehovu. Z močjo, ki jim jo je dal Jehova, so navzlic vsem mučnim preizkušnjam premagali Satana. Kako? Naslednji članek bo odgovoril na to vprašanje in pokazal, kako se lahko tudi mi spoprimemo z vsem, kar nam je kakor trn v mesu.
[Podčrtna opomba]
^ odst. 11 Takšen častihlepen načrt ne bi bil prav nič značilen za takšnega hvaležnega in ponižnega moža, kot je bil Mefiboset. Nedvomno je dobro vedel, kako se je izkazal zvestega njegov oče Jonatan. Čeprav je bil Jonatan sin kralja Savla, je ponižno priznal, da je Jehova za kralja Izraelu izbral Davida. (1. Samuelova 20:12–17) Jonatan je bil bogaboječ roditelj in Davidov zvestovdani prijatelj, zato svojega mladega sina Mefiboseta nikakor ne bi spodbujal, naj stremi za kraljevsko oblastjo.
Kako bi odgovorili?
• Zakaj lahko probleme, s katerimi se spoprijemamo, primerjamo s trni v mesu?
• Kakšne trne sta morala med drugim pretrpeti Mefiboset in Nehemija?
• Kateri od svetopisemskih zgledov mož in žena, ki so pretrpeli različne trne v mesu, vas je še posebno ganil in zakaj?
[Vprašanja]
[Slike na strani 15]
Mefiboset se je moral spoprijeti s telesno okvaro, obrekovanjem in razočaranjem
[Slika na strani 16]
Nehemija je vztrajal kljub nasprotovanju