Vprašanja bralcev

Kaj pomeni pripomba iz Lista Hebrejcem 12:4, SSP: »Niste se še do krvi uprli«?

Besedna zveza ‚upreti se do krvi‘ namiguje na vztrajanje celo do skrajne točke, do smrti oziroma dobesedno do prelitja posameznikove krvi.

Apostol Pavel je vedel, da so nekateri hebrejski kristjani zaradi svoje vere že »prestali mnogi boj trpljenja«. (Hebrejcem 10:32, 33) Zdi se, da je Pavel za poudarjanje tega uporabljal prispodobo boja na grškem atletskem tekmovanju, ki je lahko obsegalo tek, rokoborbo, boks, metanje diska in kopja. Zato je v Listu Hebrejcem 12:1, SSP, sokristjane spodbudil: »Tudi mi odstranimo vsakršno breme in greh, ki nas zlahka zapelje, ter vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka.« (Poudarili mi.)

Tri vrstice za tem, v Listu Hebrejcem 12:4, SSP, je Pavel morda prešel s prispodobe teka na prispodobo boksarskega tekmovanja. (Obe prispodobi se pojavljata v Prvem listu Korinčanom 9:26.) Starodavni boksarji so imeli pesti in zapestja povezane z usnjenimi trakovi. Trakove so morda še obtežili »s svinčenimi, železnimi ali kovinskimi bodicami, ki so boksarjem prizadejale resnejše poškodbe«. V takšnih surovih tekmah se je prelivala kri in to včasih celo do smrti.

V vsakem primeru so hebrejski kristjani imeli dovolj zgledov zvestih Božjih služabnikov, ki so pretrpeli preganjanje in kruto zlorabljanje, celo do smrti, »do krvi«. Bodite pozorni na sobesedilo, v katerem je Pavel opozarjal na to, kar so starodavni zvesti izkusili:

»Bili so kamenani, izkušani, razrezani, umrli so smrti z mečem; hodili so v ovčjih in kozjih kožah, v potrebi, v stiskah in težavah.« Zatem pa je Pavel opozoril na dovrševalca vere, Jezusa: »Pretrpel [je] križ, ne meneč se za sramoto, in je sedel na desnico Božjega prestola.« (Hebrejcem 11:37; 12:2)

Da, mnogi so se ‚uprli do krvi‘ oziroma do smrti. Njihovo upiranje je bilo nekaj več od notranjega boja z grehom pomanjkanja vere. Bili so zvestovdani kljub krutemu zlorabljanju iz zunanjega sveta in ostali zvesti do smrti.

Novi v jeruzalemski občini, ki so morda postali kristjani, ko je strašno preganjanje iz preteklosti že slabelo, se niso nikoli spoprijeli s tako skrajnimi preizkušnjami. (Dejanja 7:54–60; 12:1, 2; Hebrejcem 13:7) Vendar so nekaterim celo manj hude preizkušnje jemale pogum, da bi nadaljevali tekmo; ‚omagovali so, pešajoč v dušah svojih‘. (Hebrejcem 12:3) Morali bi napredovati k zrelosti. To bi okrepilo njihovo sposobnost zdržati, kar koli pride, četudi bi to zajemalo telesno zlorabo do te stopnje, da bi jim bila prelita kri. (Hebrejcem 6:1, NW; 12:7–11)

Mnogi kristjani v novodobnem času so se že »do krvi uprli«, ko so jih usmrtili, ker niso hoteli žrtvovati svoje krščanske vere. Namesto, da bi nam Pavlove besede v Listu Hebrejcem 12:4 vzbujale strah, nam lahko pokažejo, do kod smo pripravljeni iti, da bi ostali zvestovdani Bogu. Pavel je kasneje v istem pismu Hebrejcem napisal: »Imejmo milost, po kateri služímo po volji Bogu, s svetim strahom in grozo.« (Hebrejcem 12:28)