Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Shodi, ki spodbujajo k ljubezni in dobrim delom

Shodi, ki spodbujajo k ljubezni in dobrim delom

»Pridite k meni [. . .] in jaz vas bom poživil«

Shodi, ki spodbujajo k ljubezni in dobrim delom

OD TORONTA do Tokia, od Moskve do Montevidea se milijoni Jehovovih prič skupaj s prijatelji nekajkrat na teden stekajo v svoje prostore za čaščenje. Med njimi so marljivi družinski možje, izčrpani po dolgem dnevu v službi, ter pridne žene in matere z majhnimi otroki. Tu so tudi mladi, polni energije, ki so dan preživeli v šoli, ter starejši, ki so rahlega zdravja in zaradi bolečin hodijo bolj počasi. Omenimo pa še pogumne vdove in sirote ter potrte duše, ki potrebujejo tolažbo.

Ti Jehovove priče uporabljajo mnogo prevoznih sredstev – od hitrih potniških vlakov do oslov, od utesnjenih vagonov podzemne železnice do tovornjakov. Nekateri morajo prečkati reke, v katerih kar mrgoli krokodilov, medtem ko morajo drugi v velikih mestih prenašati promet, ki človeku para živce. Zakaj se vsi ti ljudje tako zelo trudijo?

Prvenstveno zato, ker sta obiskovanje krščanskih shodov in sodelovanje na njih pomembna načina, s katerima častimo Boga Jehova. (Hebrejcem 13:15) Apostol Pavel je navedel še dodaten razlog, ko je napisal: »Opazujmo se med seboj, da se izpodbujamo k ljubezni in k dobrim delom; in ne opuščajmo zbora svojega, [. . .] marveč opominjajmo drug drugega, in to tolikanj bolj, kolikor bolj vidite, da se bliža dan.« (Hebrejcem 10:24, 25, poudarili mi.) Pavel je tukaj ponovil občutke kralja Davida, ki je pel: »Veselim se tega, ko mi pravijo: Pojdimo v hišo GOSPODOVO!« (Psalm 122:1)

Zakaj se kristjani veselijo tega, da so navzoči na shodih? Zato ker tisti, ki so navzoči, niso samo opazovalci. Shodi jim omogočajo, da drug drugega bolje spoznajo. Še zlasti pa so takšna zbiranja priložnost za dajanje, ne le prejemanje, ter za medsebojno spodbujanje k izkazovanju ljubezni in sodelovanju pri dobrih delih. To pripomore k temu, da so shodi poživljajoči. Poleg tega pa so krščanski shodi eno od sredstev, po katerih Jezus izpolnjuje svojo obljubo: »Pridite k meni [. . .] in jaz vas bom poživil.« (Matevž 11:28, Ekumenska izdaja)

Oaza tolažbe in zanimanja

Jehovove priče na svoje shode upravičeno gledajo kot na nekaj poživljajočega. Kot prvo nas »zvesti in preudarni suženj« na shodih oskrbuje z duhovno hrano ob pravem času. (Matevž 24:45NW) Nadalje imajo shodi pomembno vlogo tudi pri tem, da Jehovovi služabniki postajajo izurjeni in goreči učitelji Božje Besede. Poleg tega pa lahko v kraljestveni dvorani najdemo skupino ljubečih prijateljev, ki se zanimajo in so skrbni ter so v težavnih časih vedno pripravljeni pomagati drugim in jih tolažiti. (2. Korinčanom 7:5–7)

Takšno izkušnjo je imela tudi vdova Phillis, ki je moža izgubila, ko sta bili njeni punčki stari pet in osem let. To, kako poživljajoče so shodi delovali nanjo in na punčki, je opisala takole: »V kraljestveni dvorani smo se zares potolažile, saj so soverniki svojo ljubezen in skrb vedno pokazali tako, da so nas objeli, nam povedali kako svetopisemsko misel ali pa nas prijeli za roko. To je bil kraj, kamor sem vedno rada prišla.« (1. Tesaloničanom 5:14NW )

Marie je imela težko operacijo in zdravnik ji je rekel, da bo njeno okrevanje trajalo vsaj šest tednov. Zato prvih nekaj tednov ni mogla obiskovati shodov. Zdravnik je opazil, da ni več tako vesela, kot je bila prej. Ko je izvedel, da ne hodi na shode, jo je spodbudil, naj jih zopet začne obiskovati. Marie mu je povedala, da je njen mož, ki ni istega verskega prepričanja kot ona, ne bo pustil na shode, saj da je zaskrbljen za njeno zdravje. Zato ji je zdravnik napisal uradni recept, s katerim ji je »predpisal« obisk kraljestvene dvorane zaradi spodbude in krepilnega druženja. Marie sklene: »Že po enem shodu sem se počutila mnogo bolje. Znova sem začela jesti, spala sem vso noč, ni mi bilo treba več tako pogosto jemati zdravil proti bolečinam in spet sem se smejala!« (Pregovori 16:24)

To ljubeče ozračje na krščanskih shodih opazijo tudi tisti, ki niso del občine. Neka študentka se je odločila, da bo pri predmetu etnologije o Jehovovih pričah napisala referat, zato jih je začela opazovati. Glede vzdušja na shodih je v referatu napisala: »Sprejeli so me zelo prisrčno [. . .], kar je name naredilo velik vtis. [. . .] Prijaznost Jehovovih prič je bila zelo izrazita lastnost in mislim, da je to tudi njihova najpomembnejša značilnost.« (1. Korinčanom 14:25)

V tem težav polnem svetu je krščanska občina duhovna oaza. Je pristan miru in ljubezni. Z navzočnostjo na shodih lahko osebno izkusite resničnost psalmistovih besed: »Glej, kako dobro in kako prijetno, da složno bratje prebivajo skupaj!« (Psalm 133:1)

[Okvir/slika na strani 25]

ZADOVOLJITEV POSEBNE POTREBE

Kako lahko krščanski shodi koristijo gluhim? Jehovove priče povsod po svetu ustanavljajo občine v znakovnem jeziku. V zadnjih 13 letih so v Združenih državah ustanovili 27 občin in 43 skupin v znakovnem jeziku. V še vsaj 40 drugih državah je sedaj okoli 140 občin v znakovnem jeziku. Krščanske publikacije na videokasetah so izšle v 13 znakovnih jezikih.

Gluhi imajo v krščanski občini priložnost hvaliti Jehova. Odile, nekdanja katoličanka iz Francije, ki je trpela zaradi napadov hude depresije in je že tudi razmišljala o samomoru, je zelo hvaležna, da je na krščanskih shodih dobila biblijsko izobrazbo. »Zopet sem zdrava in se veselim življenja,« pravi. »Predvsem pa sem našla resnico. Moje življenje ima sedaj smisel.«