Ali naj bi vera temeljila na razumu?

»Preveč je ‚vernih‘ ljudi, ki postanejo verni samo zato, da bi se ognili razmišljanju,« piše dekan teološkega semenišča v Združenih državah. »Enostavno hočejo vse sprejeti ‚v veri‘,« dodaja.

S TEM je nakazal, da večina ljudi, ki se izpoveduje za verne, le malo razmišlja o tem, zakaj veruje v to, kar pač veruje, oziroma ali ima njihova vera razumno osnovo. Ne preseneča, da se mnogi o veri le neradi pogovarjajo.

Od logičnega razmišljanja žal odvračajo tudi takšne navade, kot sta raba verskih podob in mehanično ponavljanje molitev. Te navade, skupaj z impresivno arhitekturo, dovršeno izdelanimi vitraži in glasbo, ki človeka kar prevzame, bolj ali manj zaznamujejo vse, kar milijonom ljudem predstavlja vera. Nekatere cerkve resda zatrjujejo, da njihova vera temelji na Bibliji, toda s sporočilom ‚Veruj v Jezusa in boš rešen‘ ne spodbujajo k resnemu preučevanju Biblije. Druge cerkve so se usmerile k oznanjevanju socialnega ali političnega evangelija. Kakšen pa je rezultat vsega tega?

Neki verski pisec je glede razmer v Severni Ameriki dejal: »Krščanstvo [. . .] postaja vse plitvejše, njegovi pripadniki [pa] so o veri slabo poučeni.« Neki anketar je šel celo tako daleč, da je Združene države opisal kot »biblijsko nepismen narod«. Če smo pošteni, velja ta opis tudi za druge države, kjer prevladuje tako imenovano krščanstvo. Ljudi pa od razmišljanja odvračajo tudi mnoge nekrščanske vere, ki namesto tega poudarjajo monotono petje, obredne molitve in razne oblike meditacije, povezane z mistiko, ne pa z logičnim, konstruktivnim razmišljanjem.

Vendar pogosto ti isti ljudje, ki le malo razmišljajo o točnosti ali pravilnosti svojega verskega prepričanja, druge reči v vsakdanjem življenju skrbno premislijo. Ali se vam ne zdi nenavadno, da človek, ki vse temeljito razišče že samo zato, da bi kupil avtomobil (ki bo nekega dne končal na odpadu), glede svoje vere reče ‚Če je bila dovolj dobra za moje starše, je dovolj dobra tudi zame‘?

Ali naj ne bi resno razmislili o točnosti tega, kar verjamemo glede Boga, če mu resnično želimo ugajati? Apostol Pavel je govoril o nekaterih vernih ljudeh njegovih dni, ki so imeli »gorečnost za Boga, ali ne po pravem [točnem, NW ] spoznanju«. (Rimljanom 10:2) Takšne bi lahko primerjali z najetim pleskarjem, ki sicer pridno dela, da bi prepleskal dom, toda pri tem uporabi napačne barve, ker ni poslušal lastnikovih navodil.  Pleskar je morda zadovoljen s svojim delom, toda ali bo to sprejemljivo tudi za lastnika?

Kaj je sprejemljivo za Boga glede pravega čaščenja? Biblija odgovarja: »To je dobro in prijetno pred Bogom, Rešiteljem našim, ki hoče, da se rešijo vsi ljudje in pridejo do [točnega, NW ] spoznanja resnice.« (1. Timoteju 2:3, 4) Nekateri morda menijo, da med današnjimi številnimi verstvi takšnega spoznanja ni mogoče najti. Toda pomislite: Če je Božja volja to, da bi ljudje prišli do točnega spoznanja resnice, ali bi jim potem to spoznanje nepošteno prikril? Ne, saj Biblija pravi: »Če iščeš [Boga], se ti bo dal najti.« (1. letopisov 28:9, NW )

Kako pa se Bog da spoznati tistim, ki ga iskreno iščejo? Na to bo odgovoril naslednji članek.