Bodite budni, pogumno napredujte!

Poročilo S posebnih shodov

LE KDO lahko upravičeno zanika to, da živimo v ‚nevarnih časih‘? Tudi Jehovove priče nismo obvarovani pred življenjskimi pritiski v teh »zadnjih dneh«. (2. Timoteju 3:1–5) Kljub temu pa se zavedamo, da ljudje potrebujejo pomoč. Ne razumejo namreč pomena svetovnih dogodkov, zato potrebujejo tolažbo in upanje. In še zlasti kako naj bi soljudem pomagali?

Bog nam je naročil, naj drugim sporočamo dobro novico o Božjem vzpostavljenem Kraljestvu. (Matevž 24:14, NW ) Ljudje morajo vedeti, da je to nebeško Kraljestvo edino upanje za človeštvo. Vendar naše sporočilo ni vedno ugodno sprejeto. Ponekod so naše delo prepovedali ter naše brate in sestre preganjajo. Pa vendar ne odnehamo. S popolnim zaupanjem v Jehova smo odločeni ostati budni in pogumno napredovati, odločeni smo neprenehoma oznanjati dobro novico. (Dejanja 5:42)

Takšna trdna odločenost je bila očitna na posebnih shodih lani oktobra. V soboto, 6. oktobra, je bila v Združenih državah v zborski dvorani Jehovovih prič v Jersey Cityju (New Jersey) letna skupščina Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania. * Naslednjega dne pa so bili na štirih drugih krajih še dodatni shodi, trije v Združenih državah in eden v Kanadi. *

Predsedujoči letne skupščine in član Vodstvenega organa Jehovovih prič, Samuel F. Herd, je v uvodu citiral Psalm 92:1, 4, potem pa dejal: »Pokazati hočemo, da smo hvaležni.« In res so bili razlogi za hvaležnost jasno predstavljeni v petih poročilih iz vsega sveta.

Poročila od vsepovsod

Brat Alfred Kwakye je poročal o napredku oznanjevanja v Gani, nekdaj poznani kot Zlata obala. V tej deželi je bilo naše delo več let prepovedano. Ljudje so spraševali: »Zakaj  prepoved? Kaj ste naredili?« Brat Kwakye je povedal, da so se tako odprle priložnosti za pričevanje. Leta 1991, ko je bila prepoved umaknjena, je bilo v Gani 34.421 Jehovovih prič. Avgusta 2001 pa jih je bilo skupaj 68.152, kar je 98-odstotni porast. Sedaj načrtujejo gradnjo zborske dvorane z 10.000 sedeži. Očitno je, da naši duhovni bratje in sestre v Gani svojo versko svobodo uporabljajo na zares najboljši način.

Bratje in sestre na Irskem kljub političnim nemirom dejavno sodelujejo v strežbi in drugi jih zaradi njihove nevtralnosti spoštujejo. Koordinator podružnice, Peter Andrews, je povedal, da je na Irskem 115 občin, ki so razdeljene v šest okrajev. Povedal je tudi doživetje o desetletnem dečku Liamu, ki neustrašno oznanjuje v šoli. Knjigo Moja knjiga biblijskih zgodb, ki so jo izdali Jehovove priče, je dal že 25 sošolcem in tudi svoji učiteljici. Hotel se je krstiti, pa ga je nekdo vprašal, ali ni še premlad. Liam je odvrnil: »Odločilen dejavnik pri tem ne bi smel biti moja starost, temveč ljubezen do Jehova. S krstom bom pokazal, kako zelo ga imam rad.« Njegov cilj je, da bi postal misijonar.

Leta 1968 je bilo v Venezueli 5400 oznanjevalcev dobre novice. Toda kot je povedal koordinator podružničnega odbora, Stefan Johansson, jih je zdaj več kot 88.000. In še so možnosti za nadaljnji porast, saj je bilo leta 2001 na spominski slovesnosti več kot 296.000 navzočih. Decembra 1999 so hudi nalivi sprožili plazove blata, v katerih je umrlo kakih 50.000 ljudi, tudi nekaj Prič. V neki kraljestveni dvorani je bilo toliko blata, da je do stropa manjkalo le še pol metra. Vendar ko je nekdo predlagal, da bi zgradbo opustili, so bratje odvrnili: »Ni govora! To je naša kraljestvena dvorana in mi je zdaj nočemo kar pustiti.« Poprijeli so za delo ter odstranili več ton blata, kamenja in drugih naplavin. Zgradbo so prenovili in bratje pravijo, da je zdaj še lepša, kot je bila pred nesrečo!

Na Filipinih govorijo 87 jezikov in narečij, kot je povedal brat Denton Hopkinson, koordinator podružničnega odbora. V preteklem službenem letu je v treh glavnih jezikih v državi, namreč v sebujščini, iloščini in tagalščini, izšel celoten prevod biblije New  World Translation of the Holy Scriptures. Brat Hopkinson je povedal primer devetletnega dečka, ki je prebral knjigo Dobra vest, ki osrečuje (izdali Jehovove priče). Iz podružnice je dobil še druge publikacije in jih prebral, toda družina mu je nasprotovala. Leta pozneje, ko je obiskoval zdravstveno šolo, je navezal stike s podružnico in zaprosil za biblijski pouk. Krstil se je leta 1996 in kmalu stopil v polnočasno strežbo. Zdaj skupaj z ženo služi v podružničnem uradu.

Po besedah koordinatorja portoriškega podružničnega odbora, Ronalda Parkina, se ‚Portoriko ukvarja z »izvažanjem Prič«‘. Na otoku je okoli 25.000 oznanjevalcev in to število je že nekaj let enako. Zakaj? Ugotovili so, da Portoriko letno »izvozi« v Združene države kakih 1000 oznanjevalcev. Mnogi od teh se preselijo iz ekonomskih razlogov. Brat Parkin je govoril tudi o nadvse pomembni sodni odločitvi glede 17-letnega Pričevalca, Luisa, ki je imel levkemijo. Ker je Luis odklonil kri, je njegov primer prišel na sodišče. Sodnica je hotela govoriti z njim osebno, zato ga je obiskala v bolnišnici. Luis jo je vprašal: »Kako to, da bi me, če bi zagrešil hud zločin, sodili kot odraslo osebo, zdaj ko hočem ubogati Boga, pa me obravnavate kot mladoletnika?« Sodnica se je prepričala, da je Luis zrel mladoletnik in lahko odloča sam zase.

Za poročili iz daljnih dežel je imel Harold Corkern, član podružničnega odbora v Združenih državah, intervju s štirimi dolgoletnimi Jehovovimi služabniki. Arthur Bonno je v polnočasni službi že 51 let, zdaj pa služi kot član podružničnega odbora v Ekvadorju. Angelo Catanzaro je polnočasni služabnik že 59 let in večino tega časa je bil potujoči nadzornik. Richard Abrahamson je leta 1953 diplomiral na šoli Gilead in je imel prednost 26 let nadzorovati delo na Danskem, nato pa se je vrnil v brooklynski Betel. In nazadnje so bili vsi navdušeni, ko so poslušali 96-letnega Careyja W. Barberja. Brat Barber se je krstil leta 1921 in je že 78 let v polnočasni službi, od leta 1978 pa je tudi član Vodstvenega organa.

Spodbudna predavanja

V programu letne skupščine je bil tudi niz predavanj, ki so vzgibavala k razmišljanju. Brat Robert W. Wallen je govoril o temi »Ljudstvo njegovemu imenu«. Mi smo ljudstvo za Božje ime in nas je najti v več kot 230 deželah. Jehova nam je dal »prihodnost in upanje«. (Jeremija 29:11, SSP ) Še naprej moramo razglašati Božje kraljestvo ter tako druge seznanjati s tolažilnim in osvežilnim sporočilom. (Izaija 61:1) »Vsak dan živimo vredno imena, ki ga nosimo, namreč Jehovove priče,« je sklenil brat Wallen. (Izaija 43:10)

Zadnji del programa je bil sklop predavanj, ki so ga imeli trije člani Vodstvenega organa. Naslov sklopa je bil »Zdaj je čas, da smo budni, stojimo trdno in rastemo v moči«. (1. Korinčanom 16:13, SSP )

Prvi govornik, brat Stephen Lett, je govoril o temi »Bodimo budni ob tej pozni uri«. Pojasnil je, da je dobesedno spanje dar. Vlije nam novih moči. Duhovno spanje pa ni nikoli dobro. (1. Tesaloničanom 5:6) Kako lahko potem ostanemo duhovno budni? Brat Lett je opisal tri duhovne »tablete«: 1. To, da je človek obilno zaposlen v Gospodovem delu. (1. Korinčanom 15:58) 2. Da se zaveda svojih duhovnih potreb. (Matevž 5:3, NW ) 3. Da je dovzeten za biblijski nasvet in tako ravna modro. (Pregovori 13:20)

Brat Theodore Jaracz je imel spodbudni govor z naslovom »V preizkušnjah ostanite trdni«. Opozoril je na besede iz Razodetja 3:10 in vprašal: »Kaj je ‚ura preizkušnje‘ (SSP )?« Ta preizkušnja pride v ‚Gospodovem dnevu‘, in v tem dnevu smo zdaj. (Razodetje 1:10, SSP ) Preizkušnja se navezuje  izrecno na ključno vprašanje: ali smo za Božje vzpostavljeno Kraljestvo ali pa za Satanovo hudobno stvarnost. Dokler se ta ura preizkušnje ne konča, smo se prisiljeni spoprijemati s preizkušnjami ali težavami. Ali bomo ostali zvestovdani Jehovu in njegovi organizaciji? ‚Vsi bomo morali kot posamezniki pokazati takšno zvestovdanost,‘ je dejal brat Jaracz.

Na koncu pa je brat John E. Barr spregovoril še o temi »Rastite v močnega duhovnega človeka«. Citiral je Lukežev evangelij 13:23–25 in opozoril na to, da si moramo prizadevati, če hočemo ‚vstopiti skozi ozka vrata‘ (SSP ). Mnogim to ne uspe, ker niso dovolj marljivi, da bi rasli v močnega človeka. Da bi postali odrasli kristjani, se moramo naučiti biblijska načela udejanjati v vseh vidikih življenja. Brat Barr je spodbudil: »Prepričan sem, da se boste strinjali, da je zdaj čas: 1. da nam je Jehova prvi in najpomembnejši, 2. da rastemo v moči in 3. da si prizadevamo izpolnjevati Jehovovo voljo. Tako nam bo uspelo priti skozi ozka vrata, ki vodijo v čudovito neskončno življenje.«

Ob koncu letne skupščine je ostalo neodgovorjeno še eno vprašanje: Kateri je letni stavek za službeno leto 2002? Na to vprašanje je bilo odgovorjeno naslednji dan.

Dodatni shod

V nedeljo zjutraj so vsi veliko pričakovali od programa dodatnega shoda. Začel se je s povzetkom preučevalnega članka iz Stražnega stolpa za tisti teden, nato pa je sledila kratka predstavitev nekaterih vrhuncev letne skupščine. Zatem so vsi z navdušenjem prisluhnili govoru o letnem stavku za leto 2002: »Pridite k meni [. . .] in jaz vas bom poživil.« (Matevž 11:28, Ekumenska izdaja) Govor je temeljil na preučevalnih člankih, ki so bili pozneje natisnjeni v reviji Stražni stolp, 15. december 2001.

Zatem je nekaj navzočih povedalo svoje vtise s posebnih zborovanj »Učitelji Božje besede«, ki so bila lani avgusta v Franciji in Italiji. * Vrhunec programa tega dne pa sta bila sklepna govora gostujočih govornikov iz brooklynskega Betela.

Prvi govor je imel naslov »Pogumno zaupati Jehovu v teh nevarnih časih«. Govornik je razvil naslednje glavne točke: 1. Za Božje ljudstvo je bilo pogumno zaupanje v Jehova vedno ključnega pomena. V Bibliji je veliko zgledov ljudi, ki so ob nasprotovanju dokazali pogum in vero. (Hebrejcem 11:1–12:3) 2. Jehova daje dober temelj za to, da mu brezpogojno zaupamo. Njegova dela in Beseda so nam zagotovilo, da mu je mar za svoje služabnike in da jih ne bo nikoli pozabil. (Hebrejcem 6:10) 3. Danes sta pogum in zaupanje še posebej potrebna. Kot je napovedal že Jezus, nas ljudje ‚sovražijo‘. (Matevž 24:9) Da bi zdržali, se moramo zanašati na Božjo Besedo, zaupati, da je z nami Božji duh, in biti pogumni, da bi lahko še naprej oznanjali dobro novico. 4. Iz raznih primerov je razvidno, da se z nasprotovanjem spoprijemamo prav zdaj. Vse je močno ganilo, ko je govornik pripovedoval, kaj vse so morali prestati naši bratje in sestre v Armeniji, Franciji, Gruziji, Kazahstanu, Rusiji in Turkmenistanu. Zdaj je prav zares čas, da smo pogumni in zaupamo Jehovu!

Zadnji govornik je govoril o temi »Naprej v enotnosti z Jehovovo organizacijo«. V govoru  je bilo omenjenih več času primernih misli. 1. Napredovanje Jehovovega ljudstva je zelo opazno. Zaradi našega oznanjevanja in zborovanj smo na očeh javnosti. 2. Jehova je ustanovil organizacijo, ki je enotna. Leta 29 n. š. je bil Jezus maziljen s svetim duhom, da bi »vse« – tiste z nebeškim upanjem in tiste z zemeljskim – privedel v Božjo enotno družino. (Efežanom 1:8–10) 3. Zborovanja so izjemen dokaz mednarodne enotnosti. To je bilo jasno vidno lani avgusta na posebnih zborovanjih v Franciji in Italiji. 4. V Franciji in Italiji so delegati sprejeli spodbudno resolucijo. Govornik je iz te resolucije povedal nekaj odlomkov. Resolucija je v celoti natisnjena spodaj.

Gostujoči govornik je zadnji govor sklenil tako, da je prebral ganljivo obvestilo Vodstvenega organa, katerega del se glasi: »Zdaj je čas, da smo budni in čuječi ter da opazujemo razvoj dogodkov na svetovnem prizorišču. [. . .] Želimo vam povedati, da se Vodstveni organ ljubeče zanima za vas in za vse druge izmed Božjega ljudstva. Naj vas Jehova bogato blagoslovi, ko iz vse duše izpolnjujete njegovo voljo.« Jehovovo ljudstvo je povsod odločeno, da v teh nevarnih časih ostane budno in pogumno napreduje z Jehovovo enotno organizacijo.

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slike na straneh 29-31]

Resolucija

Avgusta 2001 so bila v Franciji in Italiji posebna zborovanja »Učitelji Božje besede«. Na teh zborovanjih je bila predstavljena spodbudna resolucija. V nadaljevanju navajamo njeno vsebino.

»VSI JEHOVOVE PRIČE, kolikor nas je zbranih na tem zborovanju ‚Učitelji Božje besede‘, prejemamo nadvse koristen pouk. Vir tega pouka je povsem jasen. Pouk ne izvira od človeka, temveč od Tistega, ki ga je starodavni prerok Izaija imenoval naš ‚Veliki poučevalec‘. (Izaija 30:20) Prisluhnimo Jehovovemu opominu, zapisanem v Izaiju 48:17: ‚Jaz sem GOSPOD, Bog tvoj, ki te učim, kar ti je v korist, ki te spremljam po potu, po katerem ti je hoditi.‘ Kako pa to počne? Prvenstveno po Bibliji, ki je najbolj prevajana in razširjena knjiga na svetu in nam sama nedvoumno pove: ‚Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno.‘ (2. Timoteju 3:16, SSP )

Človeštvo danes nujno potrebuje takšen koristen pouk. Zakaj lahko to rečemo? Kaj priznavajo razmišljujoči ljudje, ko preudarjajo o zaskrbljujoči, spreminjajoči se podobi tega sveta? Enostavno to: čeprav so se že milijoni šolali v svetovnih izobraževalnih sistemih, ljudem hudo primanjkuje pravih vrednot ter ne znajo razlikovati med pravilnim in napačnim. (Izaija 5:20, 21) Vedno več je biblijske nepismenosti. Tehnika sicer z računalniki omogoča dostop do preobilja informacij, toda kje so odgovori na življenjsko pomembna vprašanja, na primer: Kaj je smisel življenja? Kako naj si razlagamo dogodke naših dni? Ali obstaja kakšno trdno upanje za prihodnost? Ali bosta mir in varnost sploh kdaj postala resničnost? Nadalje je na knjižnih policah na milijone strani raznih priročnikov, ki pišejo o praktično vseh področjih človeškega prizadevanja. Vseeno pa človek še vedno ponavlja stare napake. Kriminal narašča. Znova se pojavljajo bolezni, za katere so menili, da so jih že zatrli, medtem ko se druge, na primer aids, vznemirljivo hitro širijo. Družinsko življenje se osupljivo hitro razkraja. Z onesnaževanjem  se uničuje okolje. Terorizem in orožje za množično ubijanje ogrožata mir in varnost. Problemi, za katere ni rešitve, se še naprej kopičijo. Kakšna je naša prava vloga pri pomoči soljudem v teh kritičnih časih? Ali je kje kakšen pouk, ki pojasnjuje vzrok človeškega mučnega stanja in ki ne kaže le poti do boljšega življenja, ampak ponuja tudi svetlo, zanesljivo upanje za prihodnost?

Po Svetem pismu nam je naročeno, naj ‚gremo in pridobivamo v učence vse narode, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli je Kristus zapovedal‘. (Matevž 28:19, 20) To nalogo je dal Jezus Kristus po svoji smrti in vstajenju, ko je prejel vso oblast v nebesih in na zemlji. Je pomembnejša od vsake druge človeške dejavnosti. Iz Božjega zornega kota ima naša naloga, ki se osredotoča na duhovne potrebe tistih, ki so lačni pravičnosti, prednost pred vsem drugim. Imamo tehtne svetopisemske razloge, da to nalogo jemljemo resno.

Od nas se zato zahteva, da je ta dejavnost v našem življenju vedno na prvem mestu. Delo bo z Božjim blagoslovom in Božjo pomočjo opravljeno, kljub obilici motečih vplivov, ovir ter verskega in političnega nasprotovanja, kar naj bi preprečilo napredek tega svetovnega učnega programa. Prepričani smo in tudi verjamemo, da bo to delo še naprej uspevalo in da bo nazadnje veličastno dopolnjeno. Zakaj smo lahko o tem tako prepričani? Ker je gospod Jezus Kristus obljubil, da nam bo vse do sklenitve te stvarnosti stal ob strani, ko bomo opravljali to od Boga dobljeno nalogo oznanjevanja.

Trpeče človeštvo živi v zadnjih dneh. Našo nalogo moramo opraviti, še preden pride konec. Zato smo se Jehovove priče odločili:

Prvič: Kot posvečeni strežniki smo odločeni dajati delo v prid Kraljestva vedno na prvo mesto v življenju in še naprej duhovno rasti. Zato molimo v skladu z besedami iz Psalma 143:10: ‚Uči me delati po volji tvoji, ker ti si moj Bog.‘ To pomeni, da moramo biti dobri učenci, si prizadevati dnevno brati Biblijo ter osebno preučevati in raziskovati. Da bi bil naš napredek očiten vsem, bomo naredili vse, kar je razumno mogoče, da bi se pripravili na teokratično izobraževanje na občinskih shodih, okrajnih zborih ter na območnih, državnih in mednarodnih zborovanjih, ter z njim tudi kar največ pridobili. (1. Timoteju 4:15; Hebrejcem 10:23–25)

Drugič: Da bi bili poučeni od Boga, se bomo hranili izključno pri njegovi mizi in skrbno ravnali po biblijskem svarilu glede zavajajočih demonskih naukov. (1. Korinčanom 10:21; 1. Timoteju 4:1) Še posebej bomo pazili, da se bomo ognili škodljivim rečem, med drugim tudi verskim lažem, praznim razglabljanjem, sramotnim spolnim perverznostim, kugi pornografije, ponižujoči zabavi in vsemu, kar ni v ‚skladu z zdravim naukom‘. (Rimljanom 1:26, 27; 1. Korinčanom 3:20; 1. Timoteju 6:3; 2. Timoteju 1:13) Iz obzirnosti do ‚ljudi darov‘ (NW ), ki so usposobljeni za poučevanje tega, kar je koristno, bomo iskreno cenili njihovo prizadevanje in iz vsega srca sodelovali z njimi pri podpiranju čistih ter pravičnih moralnih in duhovnih meril iz Božje Besede. (Efežanom 4:7, 8, 11, 12; 1. Tesaloničanom 5:12, 13; Titu 1:9)

Tretjič: Krščanski starši si bomo iz vsega srca prizadevali poučevati svoje otroke, pa ne le z besedo, temveč tudi z zgledom. Naša glavna skrb je to, da jim že od mladih nog pomagamo ‚spoznati sveta pisma, da bi jih zmodrila za zveličanje‘. (2. Timoteju 3:15) Nenehno bomo mislili na to, da bodo, če jih bomo vzgajali v Jehovovem discipliniranju in umskem uravnavanju, imeli najboljšo priložnost doživeti izpolnitev Božje obljube, da ‚se jim bo dobro godilo  in bodo dolgo živeli na zemlji‘. (Efežanom 6:1–4)

Četrtič: Ko bomo zaskrbljeni ali pa se bomo znašli v hudih problemih, bomo najprej ‚Bogu v molitvi naznanili svoje želje‘, saj imamo zagotovilo, da nas bo varoval ‚mir Božji, ki presega ves [človekov] razum‘. (Filipljanom 4:6, 7) Pod Kristusovim jarmom bomo našli osvežitev. Ker vemo, da Bog skrbi za nas, bomo svoje skrbi nemudoma zvrnili nanj. (Matevž 11:28–30, NW; 1. Petrov 5:6, 7)

Petič: V znak naše hvaležnosti Jehovu za prednost, da smemo biti učitelji njegove Besede, bomo obnovili svoja prizadevanja, da bi ‚prav ravnali z besedo resnice‘ in ‚izpolnili svojo službo‘. (2. Timoteju 2:15; 4:5) Ker se dobro zavedamo, kaj vse je s tem povezano, si iz srca želimo poiskati vredne in negovati posejano seme. Prav tako bomo tudi izboljšali svoje poučevanje, s tem da bomo učinkovito vodili več biblijskih poukov na domu. Tako bomo ravnali skladneje z Božjo voljo, ki je, da ‚se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice‘. (1. Timoteju 2:3, 4)

Šestič: V preteklem in že v tem stoletju smo Jehovove priče marsikje doživeli in še doživljamo različne oblike nasprotovanja in preganjanja. Toda izkazalo se je, da je Jehova z nami. (Rimljanom 8:31) Njegova nezmotljiva Beseda nam zagotavlja, da ‚nobeno orodje [orožje, NW ], narejeno zoper nas‘, s katerim naj bi se oviralo, upočasnilo ali ustavilo naše kraljestveno oznanjevanje in poučevanje, ne bo uspešno. (Izaija 54:17) Niti v ugodnih niti v neugodnih razmerah ne moremo, da ne bi govorili o resnici. Odločeni smo brez odlašanja izpolniti nalogo oznanjevanja in poučevanja. (2. Timoteju 4:1, 2) Naš cilj je dobro novico o Božjem kraljestvu kar najbolj razglasiti med ljudmi vseh narodov. Tako bodo imeli še naprej priložnost spoznavati, kako lahko prejmejo večno življenje v pravičnem novem svetu. Kot enotna množica učiteljev Božje Besede smo odločeni vztrajno posnemati zgled Velikega učitelja, Jezusa Kristusa, in odsevati njegove bogovšečne lastnosti. Vse to bomo storili na čast in slavo našemu Velikemu poučevalcu in Življenjedajalcu, Bogu Jehovu.

Vsi, ki ste navzoči na tem zborovanju in se strinjate s sprejetjem te resolucije, prosimo recite DA!«

Po sklepnem pozivu resolucije, prebranem 160.000 zbranim na treh zborovanjih v Franciji in 289.000 zbranim na devetih krajih v Italiji, je v mnogih jezikih, ki so jih govorili delegati, zadonel gromki »Da«.