Zakaj se krstiti?
Zakaj se krstiti?
»Pojdite [. . .] in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih.« (MATEVŽ 28:19)
1., 2. a) V kakšnih okoliščinah so izvajali nekatera krščevanja? b) Kakšna vprašanja se postavljajo glede krsta?
FRANKOVSKI kralj Karel Veliki je v letih 775–77 n. š. podjarmljene Sase silil k množičnemu krščevanju. »Prisilil jih je, da so se spreobrnili k nominalnemu krščanstvu,« je zapisal zgodovinar John Lord. Podobno se je ruski vladar Vladimir I. po poroki (leta 987 n. š.) s princeso, ki je bila grške pravoslavne vere, odločil, da morajo njegovi podložniki postati »kristjani«. Za svoj narod je odredil množično krščevanje, in to z grožnjo smrti, če bi bilo treba!
2 Ali so bila takšna krščevanja primerna? Ali so bila zares smiselna? Ali naj bi se krstil kar vsakdo?
Krst – kako?
3., 4. Zakaj škropljenje ali zlivanje vode na glavo ni pravilen način krščanskega krščevanja?
3 Ko sta Karel Veliki in Vladimir I. ljudi prisilila h krstu, sta ravnala v nasprotju z Božjo Besedo. Pravzaprav nič ne koristi, če se s škropljenjem, zlivanjem vode na glavo ali pa celo s potopitvijo krščuje posameznike, ki niso bili poučeni o svetopisemski resnici.
4 Premislite, kaj se je zgodilo, ko je Jezus iz Nazareta leta 29 n. š. prišel k Janezu Krščevalcu. Janez je ljudi krščeval v Jordanu. Prostovoljno so prihajali k njemu, da bi jih krstil. Ali jim je zgolj rekel, naj se postavijo v Jordan, in jim na glavo zlil nekaj vode oziroma jih z njo poškropil? Kaj se je zgodilo, ko je krstil Jezusa? Matevž poroča, da se je po krstu »Jezus takoj dvignil iz vode«. (Matevž 3:16, NW ) Bil je pod vodo; v Jordanu je bil potopljen. Podobno tudi glede krsta predanega etiopskega evnuha biblijska pripoved pravi: »Oba stopita v vodo, Filip in komornik.« In nadaljuje: »Ko pa stopita iz vode [. . .].« Pri krstu Jezusa in njegovih učencev je torej šlo za popolno potopitev. (Dejanja 8:38, 39)
5. Kako so krščevali zgodnji kristjani?
5 Grške besede, ki so prevedene s »krstiti«, »krst« in tako naprej, se nanašajo na potopitev pod vodo. V Smith’s Bible Dictionary takole piše: »Krst pravilno in dobesedno pomeni potopitev.« Zato eden od biblijskih prevodov govori o »Janezu Potopitelju«. (Matevž 3:1, Rotherham) Augustus Neander v svoji History of the Christian Religion and Church, During the Three First Centuries pravi: »Na začetku so krščevali s potopitvijo.« V znanem francoskem delu Larousse du XXe Siècle (Pariz, 1928) piše: »Prvi kristjani so bili krščeni s potopitvijo povsod, kjer so našli vodo.« In v New Catholic Encyclopedii beremo: »Očitno je, da so v zgodnji Cerkvi krščevali s potopitvijo.« (1967, II. zvezek, 56. stran) Ko se torej danes kdo krsti kot Jehovova priča, opravi to prostovoljno in se pri tem popolnoma potopi pod vodo.
Nov razlog za krst
6., 7. a) S kakšnim namenom je krščeval Janez? b) Kaj je bilo novega pri krščevanju Jezusovih sledilcev?
6 Janezovo krščevanje se je po svojem namenu razlikovalo od krščevanja, ki so ga opravljali Jezusovi sledilci. (Janez 4:1, 2) Ljudje, ki jih je krstil Janez, so s tem javno simbolizirali, da se kesajo za grehe zoper Postavo. * (Lukež 3:3) Krst, ki so ga opravljali Jezusovi sledilci, pa je zajemal nekaj novega. Ob binkoštih leta 33 n. š. je apostol Peter svoje poslušalce spodbudil: »Izpokorite se in naj se krsti vsakdo izmed vas v imenu Jezusa Kristusa v odpuščenje grehov svojih.« (Dejanja 2:37–41) Čeprav se je Peter obračal na Jude in spreobrnjence, o krstu ni govoril kot o znaku kesanja za grehe zoper Postavo, niti ni hotel reči, da krst v Jezusovo ime predstavlja umitje grehov. (Dejanja 2:10)
7 Peter je ob tej priložnosti uporabil prvega od ‚ključev kraljestva‘. S kakšnim namenom pa? Da bi poslušalcem razodel, da imajo možnost vstopiti v nebeško Kraljestvo. (Matevž 16:19) Ker so Judje zavrnili Jezusa kot Mesija, sta bila kesanje in vera vanj nova in bistvena dejavnika za to, da bi Boga prosili odpuščanja in da bi jim on tudi odpustil. Takšno vero so lahko javno dokazali s potopitvijo pod vodo v ime Jezusa Kristusa. Tako so simbolizirali osebno posvetitev Bogu po Kristusu. Kdor koli želi danes doseči Božje priznanje, mora podobno verovati, se posvetiti Bogu Jehovu in opraviti krščanski krst v znak popolne posvetitve Najvišjemu Bogu.
Točno spoznanje je bistveno
8. Zakaj krščanski krst ni za vsakogar?
8 Krščanski krst ni za vsakogar. Jezus je svojim sledilcem naročil: »Pojdite [. . .] in pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20) Da bi se ljudje lahko krstili, morajo biti prej ‚poučeni, naj izpolnjujejo vse, kar koli je Jezus zapovedal svojim učencem‘. Zato je prisiljen krst nekoga, katerega vera ne temelji na točnem spoznanju Božje Besede, brez vrednosti in v nasprotju z nalogo, ki jo je Jezus dal svojim pravim sledilcem. (Hebrejcem 11:6)
9. Kaj pomeni biti krščen »v ime Očeta«?
9 Kaj pomeni biti krščen »v ime Očeta«? To pomeni, da krstni kandidat priznava položaj in oblast našega nebeškega Očeta. Bog Jehova je tako priznan kot naš Stvarnik, »Najvišji nad vesoljno zemljo« in Vesoljni suveren. (Psalm 83:18; Izaija 40:28; Dejanja 4:24)
10. Kaj pomeni biti krščen ‚v ime Sina‘?
10 Biti krščen ‚v ime Sina‘ pomeni priznati Jezusov položaj in oblast, ki ju ima kot Božji edinorojeni Sin. (1. Janezov 4:9) Tisti, ki ustrezajo pogojem za krst, priznavajo, da je Bog po Jezusu priskrbel »odkupnino za mnoge«. (Matevž 20:28; 1. Timoteju 2:5, 6) Krstni kandidati pa morajo tudi priznati, da je Bog svojega Sina »visoko povišal«. (Filipljanom 2:8–11; Razodetje 19:16)
11. Kaj pomeni biti krščen ‚v ime svetega duha‘?
11 Kakšen je pomen krsta ‚v ime svetega duha‘? To kaže, da krstni kandidati priznavajo, da je sveti duh dejavna sila, ki jo Jehova na razne načine uporablja v skladu s svojim namenom. (1. Mojzesova 1:2; 2. Samuelova 23:1, 2; 2. Petrov 1:21) Tisti, ki se usposabljajo za krst, priznavajo, da jim sveti duh pomaga razumeti ‚Božje globočine‘, oznanjevati Kraljestvo in odsevati sad duha, in sicer ‚ljubezen, radost, mir, potrpežljivost, dobrotljivost, dobroto, vero, blagost, samoobvladanje‘. (1. Korinčanom 2:10; Galatom 5:22, 23, NW; Joel 2:28, 29)
Pomembnost kesanja in spreobrnjenja
12. Kako je krščanski krst povezan s kesanjem?
12 Krst je, razen v primeru brezgrešnega Jezusa, simbol, ki ga Bog priznava in je povezan s kesanjem. Ko se kesamo, občutimo bridko obžalovanje ali skrušenost zaradi nečesa, kar smo naredili oziroma bi morali narediti, pa nismo. Judje v prvem stoletju, ki so hoteli ugajati Bogu, so se morali pokesati svojih grehov proti Kristusu. (Dejanja 3:11–19) Nekateri nejudovski verniki v Korintu so se pokesali nečistovanja, malikovanja, kraje in drugih hudih grehov. Zato so bili ‚umiti‘ v Jezusovi krvi, bili so »posvečeni« oziroma odbrani za Božjo službo ter »opravičeni [razglašeni za pravične, NW ]« v imenu Kristusa in z Božjim duhom. (1. Korinčanom 6:9–11) Kesanje je nadvse pomemben korak, če želimo imeti čisto vest in bi radi, da nam Bog oprosti krivdo za greh. (1. Petrov 3:21)
13. Kaj spada k spreobrnitvi, ki naj bi jo naredili v povezavi s krstom?
13 Preden se kdo krsti kot Jehovova priča, se mora spreobrniti. Spreobrnitev je prostovoljno dejanje nekoga, ki se je iz vsega srca odločil, da bo hodil za Kristusom Jezusom. Takšni posamezniki zapustijo napačno pot in se odločijo delati to, kar je prav v Božjih očeh. V Svetem pismu hebrejski in grški glagoli, ki se nanašajo na spreobrnjenje, pomenijo vrniti se, obrniti se. Takšno dejanje pomeni, da človek opusti napačno pot in se vrne k Bogu. (1. kraljev 8:33, 34) Pri tem je treba pokazati »dela, vredna izpokorjenja«. (Dejanja 26:20) Zapustiti moramo krivo čaščenje, ravnati v skladu z Božjimi zapovedmi ter biti Jehovu izključno vdani. (5. Mojzesova 30:2, 8–10; 1. Samuelova 7:3) Spreobrnjenje povzroči spremembe v našem razmišljanju, ciljih in osebnosti. (Ezekiel 18:31) ‚Izpreobrnemo‘ se takrat, ko osebnostne poteze, ki Bogu niso všeč, nadomestimo z novo osebnostjo. (Dejanja 3:19; Efežanom 4:20–24; Kološanom 3:5–14)
Zelo pomembna je iskrena posvetitev
14. Kaj pomeni posvetitev Jezusovih sledilcev?
14 Kristusovi sledilci se morajo pred krstom tudi iz vsega srca posvetiti Bogu. Biti posvečen pomeni biti odbran za sveti namen. Ta korak je tako pomemben, da bi morali Jehovu v molitvi izraziti svojo odločitev, da mu bomo za vedno izključno vdani. (5. Mojzesova 5:9, NW) Seveda se nismo posvetili kakšni nalogi ali človeku, temveč samemu Bogu.
15. Zakaj se krstni kandidati potopijo?
15 Ko se po Kristusu posvetimo Bogu, izrazimo odločenost, da bomo v življenju izpolnjevali Božjo voljo, pojasnjeno v Svetem pismu. Krstni kandidati se v znak takšne posvetitve potopijo pod vodo, tako kot se je Jezus v znak tega, da se daje na voljo Bogu, krstil v Jordanu. (Matevž 3:13) Vredno je omeniti to, da je Jezus ob tem zelo pomembnem dogodku molil. (Lukež 3:21, 22)
16. Kako lahko pri opazovanju krsta primerno izrazimo veselje?
16 Jezusov krst je bil pomemben, vendar radosten dogodek. Takšen je tudi današnji krščanski krst. Ko opazujemo, kako ljudje simbolizirajo svojo posvetitev Bogu, lahko izrazimo veselje s spoštljivim ploskanjem in prisrčno pohvalo. Iz obzirnosti do svetosti tega izraza vere pa se ogibamo vzklikanja, žvižganja in podobnega. Svoje veselje izrazimo dostojanstveno.
17., 18. Kako se lahko ugotovi, ali posameznik izpolnjuje pogoje za krst?
17 V nasprotju s tistimi, ki škropijo dojenčke ali h krstu silijo množice ljudi, ki nimajo svetopisemskega znanja, Jehovove priče nikoli nikogar ne silijo, da bi se krstil. Pravzaprav teh, ki za to niso duhovno usposobljeni, ne krstijo. Krščanski starešine se, celo preden lahko kdo postane nekrščen oznanjevalec dobre novice, prepričajo, ali res razume temeljne biblijske nauke, živi v skladu z njimi in ali pritrdilno odgovarja na vprašanje, kot je na primer »Ali zares želite postati Jehovova priča?«.
18 Krščanski starešine se bodo s posamezniki, ki smiselno sodelujejo pri oznanjevanju Kraljestva (razen v nekaterih izjemnih primerih) in izrazijo željo po krstu, pogovorili, da ugotovijo, ali verujejo, so se že posvetili Jehovu in ali ustrezajo Božjim zahtevam za krst. (Dejanja 4:4; 18:8) Posameznikovi osebni odgovori na več kot sto vprašanj glede biblijskih naukov pomagajo starešinam ugotoviti, ali ustreza svetopisemskim pogojem za potopitev. Nekateri ne izpolnjujejo pogojev in zato ne ustrezajo za krščanski krst.
Ali vas kaj zadržuje?
19. Kdo bodo, glede na besede iz Janezovega evangelija 6:44, Jezusovi sodediči?
19 Mnogim, ki so jih prisilili k množičnemu krstu, so morda dejali, da bodo po smrti odšli v nebesa. Toda Jezus je glede svojih sledilcev rekel: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« (Janez 6:44) Jehova je h Kristusu pritegnil 144.000, ki bodo Jezusovi sodediči v nebeškem Kraljestvu. Prisiljen krst ni še nikoli nikogar posvetil za ta veličastni položaj v Božji ureditvi. (Rimljanom 8:14–17; 2. Tesaloničanom 2:13; Razodetje 14:1)
20. Kaj bo morda pomagalo nekaterim, ki še niso krščeni?
20 Množice ljudi, ki upajo, da bodo preživeli ‚veliko stisko‘ in živeli večno na zemlji, se še zlasti od sredine 1930-ih let pridružujejo Jezusovim ‚drugim ovcam‘. (Razodetje 7:9, 14; Janez 10:16) Usposobili so se za krst, ker so življenje prilagodili Božji Besedi in ljubijo Boga iz ‚vsega svojega srca, iz vse duše, moči in pameti‘. (Lukež 10:25–28) Čeprav se nekateri zavedajo, da Jehovove priče ‚častijo Boga z duhom in resnico‘, se še niso krstili ter s tem javno potrdili, da Jehova pristno ljubijo in so mu izključno vdani, kot je to storil Jezus. (Janez 4:23, 24; 5. Mojzesova 4:24; oboje NW; Marko 1:9–11) Iskrena in določna molitev glede tega življenjsko pomembnega koraka jih lahko spodbudi in opogumi, da življenje povsem uskladijo z Božjo Besedo, se popolnoma posvetijo Bogu Jehovu in krstijo.
21., 22. Zakaj se nekateri ne posvetijo in krstijo?
21 Nekateri se ne posvetijo in krstijo zato, ker so tako vpleteni v posvetne zadeve ali pa se tako ženejo za bogastvom, da imajo le malo časa za duhovne reči. (Matevž 13:22; 1. Janezov 2:15–17) Kako veseli bi bili, če bi spremenili svoje poglede in cilje! Če bi se približali Jehovu, bi jih to duhovno obogatilo, bili bi manj zaskrbljeni ter bi čutili mir in zadovoljstvo, ki sta rezultat izpolnjevanja Božje volje. (Psalm 16:11; 40:8; Pregovori 10:22, NW; Filipljanom 4:6, 7)
22 Drugi trdijo, da Jehova ljubijo, vendar se ne posvetijo in krstijo, ker menijo, da se bodo tako ognili odgovornostim. Toda vsakdo od nas bo moral odgovarjati Bogu. S tistim trenutkom, ko smo slišali Jehovovo besedo, smo postali odgovorni. (Ezekiel 33:7–9; Rimljanom 14:12) Staroveški Izraelci so se kot pripadniki ‚izvoljenega ljudstva‘ rodili v narodu, ki je bil posvečen Jehovu, zato so Mu bili dolžni zvesto služiti v skladu z njegovimi navodili. (5. Mojzesova 7:6, 11) Danes se nihče ne rodi v takšnem narodu, vendar če smo bili natančno svetopisemsko poučeni, se moramo v veri po tem ravnati.
23., 24. Strah pred čim ne bi smel posameznikov odvračati od krsta?
23 Nekatere od krsta morda odvrača strah pred tem, da imajo premalo spoznanja. Toda mi vsi se moramo še dosti učiti, saj ‚človek ne bo nikoli doumel dela, ki ga je Bog napravil, od začetka do konca‘. (Propovednik 3:11) Razmislite o etiopskem evnuhu. Bil je spreobrnjenec in kot tak je nekoliko poznal Svete spise, vendar ni znal odgovoriti na prav vsako vprašanje glede Božjih namenov. Ko pa je izvedel, da je Jehova po Jezusovi odkupni žrtvi priskrbel rešitev, se je nemudoma dal krstiti v vodi. (Dejanja 8:26–38)
24 Nekateri odlašajo s posvetitvijo Bogu, ker jih je strah neuspeha. Sedemnajstletna Monique pravi: »S krstom sem odlašala zato, ker me je bilo strah, da ne bom zmožna živeti v skladu s svojo posvetitvijo.« Toda če Jehovu zaupamo iz vsega svojega srca, ‚bo on ravne naredil naše steze‘. Pomagal nam bo, da bomo kot njegovi zvesti posvečeni služabniki ‚živeli v resnici‘. (Pregovori 3:5, 6; 3. Janezov 4)
25. Katero vprašanje si sedaj zasluži našo pozornost?
25 Vsako leto so tisoči, ker brezpogojno zaupajo Jehovu in ga iskreno ljubijo, spodbujeni, da se posvetijo in krstijo. Prav gotovo si vsi posvečeni Božji služabniki želijo ostati Bogu zvesti. Vendar živimo v nevarnih časih in se spoprijemamo z raznimi preizkušnjami vere. (2. Timoteju 3:1–5) Kaj lahko storimo, da bi živeli v skladu s svojo posvetitvijo Jehovu? To bomo pregledali v naslednjem članku.
[Podčrtna opomba]
^ odst. 6 Ker je bil Jezus brez greha, se ni krstil v znak kesanja. S krstom je svojemu Očetu pokazal, da bo izpolnjeval njegovo voljo. (Hebrejcem 7:26; 10:5–10)
Ali se spomnite?
• Kako poteka krščanski krst?
• Kakšno spoznanje mora imeti nekdo, ki se želi krstiti?
• Kateri koraki vodijo do krsta pravih kristjanov?
• Zakaj se nekateri ne krstijo in kako se jim lahko pomaga?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na strani 14]
Ali veste, kaj pomeni biti krščen ‚v ime Očeta, Sina in svetega duha‘?