Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ko je modro zbežati

Ko je modro zbežati

Ko je modro zbežati

DANAŠNJI svet je pogosto zaznamovan z drznostjo, sovražnostjo oziroma skušnjavami. Posameznik, ki zbeži, običajno velja za šibkega oziroma strahopetnega. Morda se mu pričnejo celo posmehovati.

Vseeno pa Biblija razločno pove, da je včasih modro in pogumno, če zbežimo. Jezus je to potrdil, ko je svojim apostolom, preden jih je poslal v strežbo, dejal: »Kadar vas pa preganjajo v tem mestu, bežite v drugo.« (Matevž 10:23) Da, Jezusovi apostoli naj bi poskušali ubežati svojim preganjalcem. Z drugimi niso smeli ravnati tako, kot da so na križarskem pohodu, oziroma jih nasilno spreobračati. Prinašali so sporočilo miru. (Matevž 10:11–14; Dejanja 10:34–37) Namesto da bi se razjezili, so kristjani raje zbežali, se oddaljili od tistih, ki so jih izzivali. Tako so ohranili čisto vest, pa tudi dragocen odnos z Jehovom. (2. Korinčanom 4:1, 2)

Drugačen zgled pa lahko najdemo v biblijski knjigi Pregovori. Govori o mladeniču, ki gre za prostitutko, »kakor gre vol v klalnico«, namesto da bi zbežal in se uprl skušnjavi. Posledica? Nesreča, saj je podlegel skušnjavi, pri kateri je šlo za njegovo življenje. (Pregovori 7:5–8, 21–23)

Kaj, če bi vi prišli v skušnjavo, da bi zagrešili spolno nemoralo, oziroma bi se srečali s kakšno drugo morebitno nevarnostjo? Kot pravi Božja Beseda bi bilo najbolje zbežati, se nemudoma umakniti s prizorišča. (Pregovori 4:14, 15; 1. Korinčanom 6:18; 2. Timoteju 2:22)