Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pastorja, ki sta cenila Russellove spise

Pastorja, ki sta cenila Russellove spise

Pastorja, ki sta cenila Russellove spise

LETA 1891 je Charles Taze Russell, ki je opravil izredno delo med pravimi krščanskimi Jehovovimi častilci, prvič obiskal Evropo. Po nekaterih virih je Russell med postankom v Pinerolu (Italija) spoznal profesorja Daniela Rivoira, bivšega pastorja verske skupine, ki je bila poznana kot valdežani. * Čeprav je Rivoire, potem ko je pustil strežbo, ostal tesno povezan z valdežani, je bil brez predsodkov in je prebral veliko publikacij, ki jih je napisal C. T. Russell.

Leta 1903 je Rivoire prevedel v italijanščino Russellovo knjigo The Divine Plan of the Ages in jo dal natisniti na lastne stroške. To je bilo precej pred objavo uradne italijanske izdaje. Rivoire je v predgovoru h knjigi napisal: »To prvo italijansko izdajo predajamo v Gospodovo varstvo. Naj jo blagoslovi, da bo kljub svojim pomanjkljivostim lahko prispevala k poveličevanju njegovega najsvetejšega imena in spodbudila njegove italijansko govoreče otroke k večji vdanosti. Naj bo srce vseh tistih, ki zaradi branja te knjige cenijo globočino bogastva, modrosti in znanja Božjega načrta in ljubezni, hvaležno samemu Bogu, njegova milost je namreč omogočila izdajo tega dela.«

Rivoire je prav tako pričel prevajati v italijanščino Sionski stražni stolp in glasnik Kristusove navzočnosti. Leta 1903 je ta revija, predhodnica Stražnega stolpa, izhajala kot četrtletnik. Čeprav profesor Rivoire ni nikoli postal Preučevalec Biblije, kot so bili tedaj poznani Jehovove priče, se je precej zanimal za širjenje biblijskega sporočila, kot je bilo pojasnjeno v publikacijah Preučevalcev Biblije.

‚Zdelo se mi je, kot da so mi padle luskine z oči‘

Drug valdežanski pastor, ki je cenil Russellove publikacije, je bil Giuseppe Banchetti. Giuseppejev oče, ki se je spreobrnil iz katoličanstva, ga je izobraževal kot valdežana. Leta 1894 je Giuseppe postal pastor in je služil v različnih valdežanskih skupnostih v Apuliji in Abrucih ter na otokih Elbi in Siciliji.

Leta 1905 je izšla avtorizirana italijanska izdaja Russellove knjige Divine Plan of the Ages. Banchetti je napisal navdušeno recenzijo, ki je bila objavljena v protestantski reviji La Rivista Cristiana. O Russellovi knjigi je Banchetti napisal: »Za nas je najbolj razsvetljen in gotov vodnik, kar ga kateri koli kristjan lahko najde, ko se loti koristnega in nagrajujočega preučevanja Svetega pisma. [. . .] Takoj ko sem jo prebral, se mi je zdelo, kot da so mi padle luskine z oči, in pot do Boga je bila bolj ravna in lažja. Celo očitna protislovja so se večinoma razblinila. Nekoč težko razumljive doktrine so bile preproste in povsem sprejemljive. Doslej nerazumljive reči so postale jasne. Občudovanja vreden načrt rešitve sveta po Kristusu se je pred mano pojavil s takšno spoštovanje zbujajočo preprostostjo, da me je spodbudil k temu, da vzkliknem z apostolom: O globočina bogastva in modrosti in znanja Božjega!« (Rimljanom 11:33)

Kot je leta 1925 omenil Remigio Cuminetti, je Banchetti pokazal »veliko naklonjenost« delu Preučevalcev Biblije in bil »popolnoma prepričan« glede njihove razlage doktrin. Banchetti se je po svoje tudi trudil, da bi takšne doktrine postale znane.

Iz Banchettijevega pisanja je jasno, da je tako kot Jehovove priče verjel v zemeljsko vstajenje, kakor ga uči Sveto pismo. Prav tako se je strinjal s Preučevalci Biblije, ko je pojasnil, da je leto, v katerem je umrl Jezus, določil in razkril Bog v Danielovi prerokbi o 70 tednih. (Daniel 9:24–27) Več kot enkrat, tudi v odkritem nasprotju s cerkvenimi nauki, je izrazil svoje prepričanje, da se mora slovesnost v spomin na smrt Jezusa Kristusa obhajati le enkrat letno »na tisti dan, ko je obletnica«. (Lukež 22:19, 20) Zavrnil je Darwinovo evolucijsko teorijo in potrdil, da pravi kristjani ne smejo sodelovati v svetnih vojnah. (Izaija 2:4)

Ob neki priložnosti je Banchetti razpravljal o Russellovih spisih z nekim moškim, po imenu J. Campbell Wall. Banchetti je na Wallove kritike odgovoril: »Prepričan sem, da boste, če preberete Russellovih šest zvezkov, občutili močno in resnično radost in se mi boste iskreno zahvalili. Ne povzdigujem doktrine; toda tiste knjige sem prebral pred enajstimi leti in vsak dan se zahvaljujem Bogu, da je postavil predme takšno luč in tolažbo po delu, ki v celoti in zanesljivo temelji na Svetem pismu.«

»Poslušajmo, poslušajmo, poslušajmo«

Pomembno je, da sta ta valdežanska pastorja, Daniele Rivoire in Giuseppe Banchetti, cenila, kako je Russell razlagal Biblijo. Banchetti je napisal: »Pravim, da nihče od nas evangeličanov ne ve vsega, niti naši pastorji oziroma profesorji teologije. Ne, veliko, veliko drugega se še moramo naučiti. [. . .] [Morali bi] [. . .] ostati in poslušati, ne misleč, da vemo vse, in zato zavračati, kar nam je ponujeno v preiskavo. Raje poslušajmo, poslušajmo, poslušajmo.«

Vsako leto tisoči prisluhnejo kraljestvenemu sporočilu, ki jim ga Jehovove priče prinesejo na njihov dom. Povsod se odkritosrčni ljudje, ki so žejni biblijskih resnic, odzivajo na Jezusovo vabilo: »Pridi in hodi za menoj.« (Marko 10:17–21; Razodetje 22:17)

[Podčrtne opombe]

^ odst. 2 Ime so dobili po Pierru Vaudèsu oziroma Petru Waldu, trgovcu iz 12. stoletja iz Lyona v Franciji. Waldo je bil izobčen iz katoliške cerkve, zaradi svojega verovanja. Več informacij o valdežanih lahko najdete v članku »Valdežani – od krivoverstva do protestantizma« v Stražnem stolpu, 15. marec 2002.

[Slika na strani 28]

Profesor Daniele Rivoire

[Slika na strani 29]

Giuseppe Banchetti

[Vir slike]

Banchetti: La Luce, April 14, 1926