Počutiti se varne sedaj – biti varni večno

ZAKAJ se varnost pogosto izmika in je, če se jo najde, le začasna? Ali je mogoče, da naš čut za varnost temelji na domišljiji – na tem, kar upamo, da bomo dosegli, ne pa na tem, kar je dosegljivo? Takšno zablodo lahko imenujemo življenje v sanjskem svetu.

Domišljija omogoči umu zapustiti življenjsko resničnost z njeno negotovostjo vred in vstopiti v čudovite, varne razmere, ne meneč se za kar koli, kar bi te sanje lahko pokvarilo. Vendar pa pogosto v ta sanjski svet nenadoma vdrejo težave resničnega sveta in neusmiljeno izbrišejo občutek blaginje ter zdramijo sanjača v vsakdanje življenje.

Preglejmo sedaj področje, kjer ljudje iščejo varnost – zemljepisni kraj. Veliko mesto je denimo morda videti obetavno, zbuja predstave o ugodju, visokih osebnih dohodkih in razkošnih bivališčih. Da, to bi lahko navidez ponujalo dolgo pričakovano varnost. Toda ali je ta predstava stvarna?

Kraj – veliko mesto ali velike sanje?

V deželah v razvoju povečujejo mikavnost velikega mesta z oglaševanjem, ki lahko zbudi nestvarno koprnenje. Ni nujno, da se organizacije, ki stojijo za takšnim oglaševanjem, zanimajo za vašo varnost, prej za svojo prodajo. Težave iz resničnega sveta prekrijejo s prizori uspešnega življenja, ki ponazarja varnost. Tako se varnost povezuje z izdelkom, ki ga oglašujejo, in velikim mestom.

Premislite o naslednjem primeru. V nekem zahodnoafriškem mestu so uradniki dali postaviti oglaševalne panoje, ki so živo prikazovali, da kajenje ni v resnici nič drugega kot zažiganje trdo prisluženega denarja. To je bil del kampanje, s katero so prebivalce svarili pred kajenjem. Izdelovalci in prodajalci cigaret so udarili nazaj, tako da so nalepili spretno oblikovane plakate, ki so kadilce kazali v očem prijetnih prizorih sreče in uspeha. Poleg tega je neka tobačna družba oblekla nekatere svoje delavce v razkošne uniforme in modne bejzbolske kape, da so mladim po ulicah delili cigarete, spodbujajoč vsakega, naj »jo poskusi«. Mnogi od teh mladih so prišli iz vasi in jih je to vabilo zaradi premajhnega poznavanja zvijačnih oglaševalskih metod preslepilo. Postali so zasvojeni s kajenjem. Mladi vaščani so prišli v veliko mesto v iskanju varnosti, da bi finančno podprli svojo družino ali pa uspeli. Namesto tega so velik  del denarja, ki bi ga lahko porabili v boljše namene, zažigali.

Takšno oglaševanje, ki prikazuje uspešno življenje v velikem mestu, pa ni vedno od trgovcev. Lahko pride tudi iz ust tistih, ki so se preselili v veliko mesto in jih je sram vrniti se v domačo vas. Ker nočejo dajati videza zgube, se bahajo z domnevnim premoženjem in uspehi, ki so jih dosegli v mestu. Vendar pa temeljitejša preiskava njihovega domnevnega položaja odkriva, da njihov trenutni življenjski slog ni boljši od prejšnjega življenja na vasi; kakor večina drugih mestnih prebivalcev se finančno težko prebijajo.

Še posebej v zelo velikih mestih ti novodošli iskalci varnosti postanejo žrtve brezvestnežev. Zakaj? Predvsem zato, ker niso imeli dovolj časa, da bi razvili tesna prijateljstva, in ker so daleč proč od družinskih članov. Tako nimajo nikogar, ki bi jim lahko svetoval ter jim pomagal ogniti se navarnostim materialističnega mestnega življenja.

Josué se ni ujel v past kajenja. Poleg tega je spoznal, da to, kar mestno življenje zahteva, presega njegove moči. Edino, kar mu je mesto lahko v najboljšem primeru resnično ponudilo, so bile velike, neuresničene sanje. Ugotovil je, da v mestu nima prave varnosti; tja preprosto ni spadal. Premagali so ga občutki praznine, manjvrednosti in neuspeha. Tako je nazadnje pogoltnil svoj ponos in se vrnil v vas.

Bal se je, da se mu bodo posmehovali. Namesto tega so ga doma njegovi domači in pravi prijatelji sprejeli z odprtimi rokami. Zaradi topline družinskega kroga, znanega vaškega okolja in ljubezni prijateljev iz krščanske občine se je kmalu počutil veliko varneje kakor v velikem mestu, kjer se sanje mnogih spremenijo v nočno moro. Skupaj z očetom je trdo delal na poljih in bil je presenečen, ko je to njemu in njegovi družini prineslo več zaslužka, kot pa bi bil njegov čisti dohodek v mestu.

Denar – v čem je resnična težava?

Ali vam bo denar dal občutek varnosti? Liz iz Kanade pravi: »Ko sem bila mlada, sem verjela, da si lahko brez skrbi, če imaš denar.« Zaljubila se je v moškega, ki je bil finančno preskrbljen. Kmalu sta se poročila. Ali se je počutila varno? Liz nadaljuje: »Ko sem se poročila, sva imela prelep dom in dva avtomobila. Najine finančne razmere so nama omogočile, da sva si lahko privoščila skoraj vse, kar se tiče gmotnih reči, potovanj in rekreacije. Presenetljivo je, da sem bila še vedno zaskrbljena zaradi denarja.« Pojasnjuje, zakaj: »Tako veliko bi lahko izgubila. Zdi se, da se počutiš manj varno, čim več imaš. Denar ni prinesel brezskrbnosti.«

Če se vam zdi, da nimate dovolj denarja, da bi bili varni, se vprašajte: ‚V čem je resnična težava? Ali je zares premalo denarja ali pa z denarjem nemodro gospodarim?‘ Liz premišlja o preteklosti in pravi: »Sedaj se zavedam, da je bil vir težav v moji družini, ko sem bila še otrok, slabo gospodarjenje z denarjem. Kupovali smo na up, zato smo bili vedno v dolgovih. To je povzročalo zaskrbljenost.«

Vendar se Liz in njen mož danes počutita veliko bolj varno, čeprav imata manj denarja. Ko sta spoznala resnico Božje Besede, nista več sledila vabljivim zahtevam po denarju in sta pričela poslušati Božjo modrost, tudi te besede: »Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.« (Pregovori 1:33) Hotela sta, da bi njuno življenje imelo več smisla, kot pa  ga je lahko ponudil velik bančni račun. Liz in njen mož sedaj kot misijonarja v daljni deželi učita revne in bogate, da bo Bog Jehova kmalu poskrbel za pravo varnost po vsej zemlji. Ta dejavnost daje veliko zadovoljstvo in trdnost, ki izvirata iz višjega smisla in visokih vrednot, ne pa iz finančnega dobička.

Zapomnite si temeljno resnico: biti bogat pri Bogu je mnogo bolj dragoceno kot pa imeti gmotno bogastvo. V Svetem pismu se ne poudarja gmotnega bogastva, ampak dober sloves pri Jehovu, ki ga lahko ohranjamo tako, da nenehno v veri izpolnjujemo Božjo voljo. Kristus Jezus nas je spodbudil, naj bomo ‚bogati pred Bogom‘ in si kopičimo »zaklad v nebesih«. (Lukež 12:21, 33, SSP)

Položaj – na kateri poti ste?

Če vas mika misel, da je dvigovanje po družbeni lestvici pot k varnosti, se vprašajte: ‚Kdo na lestvici je v resnici dosegel pravo varnost? Kako visoko moram še iti, da bi jo dosegel?‘  Uspešna kariera vam lahko da lažen občutek varnosti, ki vodi v razočaranje ali, kar je še huje, do uničujočega padca.

Izkušnje kažejo, da daje mnogo več varnosti dobro ime pri Bogu kot pa pri ljudeh. Samo Jehova lahko ljudem podari večno življenje. To je povezano s tem, da je naše ime vpisano v Božjo knjigo življenja, ne pa v nekakšen seznam družbeno uglednih ljudi. (2. Mojzesova 32:32; Razodetje 3:5)

Ko daste na stran neuresničljive želje, kako ocenjujete svoje trenutne razmere in kaj lahko v resnici pričakujete od prihodnosti? Nihče nima vsega. Kot je dejal neki modri kristjan: »Naučiti sem se moral, da življenje nikoli ni to IN tisto, ampak to ALI tisto.« Ustavite se za trenutek in preberite »Pripoved iz Benina« v okvirju.

Sedaj pa odgovorite na ta vprašanja: Do česa želim dospeti v življenju oziroma kateri pomemben cilj imam? Katera je najkrajša pot do tja? Ali je mogoče, da grem po dolgem, negotovem ovinku? Ali se lahko to, kar si zares želim in kar je stvarno mogoče, doseže tudi po manj zapleteni poti?

Potem ko je Jezus svetoval glede relativne vrednosti gmotnih reči v primerjavi z vrednostjo duhovnih reči, je dejal, naj ohranimo oko »preprosto« oziroma »izostreno«. (Matevž 6:22, NW, podčrtna opomba) Pojasnil je, da so v življenju poglavitne duhovne vrednote in cilji, ki se osredinjajo na Božje ime in na Njegovo Kraljestvo. (Matevž 6:9, 10) Druge reči so manj pomembne oziroma niso izostrene.

Mnogi današnji fotoaparati imajo mehanizem za samodejno izostritev slike predmetov, ki so daleč in blizu. Ali tudi vi težite k temu? Ali je skoraj vse, kar vidite, »izostreno« – kar pomeni, da je pomembno, zaželeno in z nekaj iluzijami tudi dosegljivo? Če to vsaj delno velja, potem se za kristjane pomemben predmet, Kraljestvo, zlahka izgubi v zmedi drugih prizorov, od katerih vas vsak želi pritegniti. Jezus nas je krepko opomnil: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove pravičnosti, in vse to vam bo pridano.« (Matevž 6:33)

Varni sedaj in večno

Vsi morda sanjamo o boljših rečeh zase in za naše ljubljene. Kljub temu pa nas dejstvo, da smo nepopolni, živimo v nepopolnem svetu in imamo omejeno življenjsko dobo, sili k temu, da se omejimo na reči, za katere lahko stvarno upamo, da jih bomo dosegli. Pred tisočletji je biblijski pisec pojasnil: »Obrnil sem se, in videl sem pod solncem, da ni hitrim zagotovljen tek, ne junakom zmaga, tudi ne modrim kruh, a tudi ne razumnim bogastvo, in tudi ne veščakom priljubljenost, kajti čas in razmere naklanjajo vse.« (Propovednik 9:11)

Včasih nas vsakodnevna utrudljiva rutina tako zaposli, da pozabimo gledati širše, kdo smo in kaj zares potrebujemo, da bi se dejansko počutili varne. Premislite o teh starodavnih besedah modrosti: »Kdor ljubi srebro, ne bo nikoli srebra sit, in kdor ljubi bogastvo, ne  dobi nikdar dosti. Tudi to je ničemurnost. Delavcu je spanje sladko, če je jedel veliko ali malo; bogatinu pa sitost [obilje, NW] ne da mirno spati.« (Propovednik 5:10, 12) Da, kje je za vas varnost?

Če so vaše razmere v čem podobne Josuétovim nestvarnim sanjam, ali lahko spremenite svoje načrte? Tisti, ki vas resnično ljubijo, vas bodo podprli, kakor so to storili tudi Josuétovi sorodniki in prijatelji iz krščanske občine. Morda boste našli več varnosti v skromnem okolju skupaj s tistimi, ki vas ljubijo, kakor v mestu s tistimi, ki vas morda skušajo izkoriščati.

Mogoče že imate obilo, kot sta imela Liz in njen mož. Ali lahko prilagodite svoj življenjski slog tako, da usmerite več časa in moči v pomoč ljudem, naj so bogati ali revni, da bi izvedeli o Kraljestvu, sredstvu, ki prinese pravo varnost?

Če ste si prizadevali za višji položaj v družbi ali na delovnem mestu, boste morda hoteli odkritosrčno premisliti o tem, kaj vas motivira. Res je, da vam lahko nekatere reči za osebno udobje, ki so na voljo, polepšajo življenje. Vendar ali lahko obdržite izostren pogled na Kraljestvo, pravo sredstvo za dosego trajne varnosti? Spomnite se Jezusovih besed: »Večja sreča je dajati kakor prejemati.« (Dejanja 20:35, SSP) Če boste sodelovali v različnih dejavnostih krščanske občine, boste občutili nagrajujočo varnost.

Tistim, ki se popolnoma zanašajo na Jehova in njegovo Kraljestvo, je toplo pri srcu, ker že sedaj uživajo varnost, hkrati pa se veselijo popolne varnosti v prihodnosti. Psalmist je rekel: »Vedno postavljam predse GOSPODA; ker je na moji desnici, ne bom omahnil. Zato se moje srce veseli, moja duša se raduje; tudi moje meso bo prebivalo varno.« (Psalm 16:8, 9, SSP)

[Okvir/slika na strani 6]

Pripoved iz Benina

To zgodbo so v mnogih različnih oblikah pripovedovali že tisočkrat. Nedavno je neki starejši vaščan v zahodnoafriškem Beninu pripovedoval nekaterim mlajšim naslednjo različico te zgodbe.

Ribič se vrača domov v svoji pirogi in sreča tujega strokovnjaka, ki dela v tej deželi v razvoju. Strokovnjak ga vpraša, zakaj se je vrnil tako zgodaj. Ribič mu odgovori, da bi sicer lahko ostal dlje na odprtem, toda za potrebe svoje družine je ulovil dovolj.

»In zdaj, kaj pravzaprav naredite z vsem svojim časom?« ga vpraša strokovnjak.

Ribič odgovori: »No, malo ribarim. Igram se s svojimi otroki. Ko postane vroče, gremo vsi počivat. Zvečer skupaj večerjamo. Kasneje se srečam s prijatelji, da bi uživali v glasbi, in tako naprej.«

Strokovnjak mu seže v besedo: »Glejte, diplomiral sem na univerzi in te reči sem preučil. Rad bi vam pomagal. Dlje časa bi morali ostati zunaj in ribariti. Zaslužili bi več in bi si kmalu lahko kupili večji čoln, kot je ta piroga. Z večjim čolnom bi zaslužili še več in kmalu bi si lahko kupili več ladij z vlečnimi mrežami.«

»In potem?« vpraša ribič.

»Potem bi se lahko, namesto da bi prodajali ribe po posredniku, neposredno pogajali s tovarno ali celo odprli svojo lastno tovarno za predelavo rib. Lahko bi zapustili svojo vas in se preselili v Cotonou ali Pariz ali New York in od tam vodili vse posle. Lahko bi celo premislili o tem, da pričnete trgovati z delnicami svojega podjetja na borzi in tako zaslužili milijone.«

»Koliko časa bi pa vse to trajalo?« vpraša ribič.

»Morda od 15 do 20 let,« mu odgovori strokovnjak.

»In potem?« nadaljuje ribič.

»Takrat postane življenje zanimivo,« pojasni strokovnjak. »Potem bi se lahko upokojili. Lahko bi se preselili stran od vsega tega vrveža v kako odročno vas.«

»Kaj pa tedaj?« vpraša ribič.

»Potem boste imeli čas, da bi malo ribarili, se igrali s svojimi otroki, počivali, ko postane vroče, večerjali skupaj z družino in se srečali s prijatelji, da bi uživali v glasbi.«

[Slika na strani 7]

Ali prinese napredovanje varnost?

[Slike na strani 8]

Vaši sokristjani se resnično zanimajo za vašo varnost