Jehova sovraži nezvestobo

‚Ne ravnajmo nezvesto vsak z bratom svojim.‘ (MALAHIJA 2:10)

1. Kaj Bog zahteva od nas, da bi prejeli večno življenje?

ALI bi radi večno živeli? Če imate takšno upanje, kot je obljubljeno v Bibliji, boste verjetno rekli: »Seveda.« Toda če želite, da vam Bog da neskončno življenje v svojem novem svetu, morate izpolnjevati njegove zahteve. (Propovednik 12:13; Janez 17:3) Ali je nerazumno pričakovati kaj takega od nepopolnih ljudi? Ne, saj Jehova spodbuja: »Usmiljenja želim in ne daritve in spoznanja Božjega več nego žgalnih žrtev.« (Ozea 6:6) Tako lahko celo grešni ljudje izpolnjujemo Božje zahteve.

2. Kako je mnogo Izraelcev ravnalo nezvesto do Jehova?

² Vendar pa vsi ne želijo izpolnjevati Jehovove volje. Ozea odkriva, da celo mnogi Izraelci tega niso želeli. Kot narod so privolili, da sklenejo zavezo, nekakšen dogovor, da bodo ubogali Božje zakone. (2. Mojzesova 24:1–8) Toda kmalu so »prestopili zavezo«, s tem da so kršili njegove zakone. Tako je Jehova rekel, da so se mu ti Izraelci »izneverili [so mu bili nezvesti, NW]«. (Ozea 6:7) In tako je odtlej ravnalo mnogo ljudi. Vendar Jehova sovraži nezvestobo, najsibo da je usmerjena proti njemu ali tistim, ki ga imajo radi in mu služijo.

3. Kaj bomo razčlenili v tem preučevalnem članku?

³ Ozea ni bil edini prerok, ki je poudaril Božji pogled na nezvestobo, pogled, ki ga moramo privzeti, če želimo uživati srečno življenje. V prejšnjem članku smo s prvim poglavjem Malahijeve knjige razčlenili precej Malahijevega preroškega sporočila. Zdaj pa se lotimo drugega poglavja te knjige in poglejmo, kako je Božjemu pogledu na nezvestobo posvečena dodatna pozornost. Čeprav se je Malahija ukvarjal z razmerami, ki so prevladovale med Božjim ljudstvom desetletja po njihovi vrnitvi iz suženjstva v Babilonu, ima to drugo poglavje resničen pomen za nas danes.

Graje vredni duhovniki

4. Pred čim je Jehova posvaril duhovnike?

⁴ Drugo poglavje se začne z Jehovovo grajo judovskih duhovnikov, ker so zapustili njegova pravična pota. Če si duhovniki niso vzeli k srcu njegovega nasveta in popravili svojih poti, so gotovo sledile pogubne posledice. Bodite pozorni na prvi dve vrstici: »O duhovniki, vam velja ta zapoved. Ako nočete poslušati in ako ne boste imeli te skrbi v srcu, da bi dali čast mojemu imenu, pravi GOSPOD nad vojskami, pošljem prokletstvo med vas in prekolnem blagoslove vaše.« Če bi duhovniki poučevali ljudstvo o Božjih zakonih in jih upoštevali, bi bili blagoslovljeni. Toda ker se niso zmenili za Božjo voljo, je namesto tega prišlo nadnje prekletstvo. Celo blagoslovi, ki so jih izrekli, so se obrnili v prekletstvo.

5., 6. a) Zakaj so bili duhovniki še posebej graje vredni? b) Kako je Jehova izrazil zaničevanje do duhovnikov?

⁵ Zakaj so bili duhovniki še posebej graje vredni? V 7. vrstici dobimo jasen namig: »Duhovnikove ustne morajo ohraniti spoznanje in iz njegovih ust naj prejemajo  pouk o postavi, zakaj on je poslanec GOSPODA nad vojskami.« Več kot tisoč let pred tem je bilo v Božjem zakonu, danem Izraelcem po Mojzesu, rečeno, da je duhovnikova dolžnost ‚učiti Izraelove sinove vse postave, katere jim je govoril GOSPOD‘. (3. Mojzesova 10:11) Žal je kasneje pisec Druge knjige letopisov 15:3 poročal: »Dosti dni je bil Izrael brez pravega Boga in brez duhovnika-učitelja in brez postave.«

⁶ V Malahijevem času, v petem stoletju pr. n. š., je bilo z duhovniki enako. Ljudstva niso poučevali o Božji postavi. Ti duhovniki so si torej zaslužili, da se jih je poklicalo na odgovornost. Bodite pozorni na ostre besede, ki jih Jehova usmerja proti njim. V Malahiju 2:3, SSP, je objavljeno: »Stresel [vam bom] iztrebek v obraz, iztrebek vaših praznikov.« Kakšen ukor! Iztrebke žrtvenih živali so morali odnesti iz tabora in jih sežgati. (3. Mojzesova 16:27) Ko pa jim Jehova reče nasprotno, namreč da jim bo iztrebke stresel v obraz, jasno kaže, da zaničuje in zavrača žrtve ter tiste, ki jih darujejo.

7. Zakaj je bil Jehova jezen na učitelje postave?

⁷ Stoletja pred Malahijevim časom je Jehova pooblastil levite, da skrbijo za shodni šotor in kasneje za tempelj ter za sveto službo. Bili so učitelji v izraelskem narodu. Če bi izpolnjevali svojo nalogo, bi zanje in za narod to pomenilo življenje in mir. (4. Mojzesova 3:5–8) Toda leviti niso več imeli strahu pred Bogom, kakor so ga imeli na začetku. Tako jim je Jehova rekel: »Odstopili [ste] s pota, zakrivili ste, da so se mnogi spoteknili ob postavo; pokvarili ste zavezo Levijevo, [. . .] niste [se] držali potov mojih.« (Malahija 2:8, 9) Duhovniki so, s tem da niso učili resnice in so dajali slab zgled, zavedli mnoge Izraelce, zato je bil Jehova upravičeno jezen nanje.

Izpolnjujmo Božja merila

8. Ali je preveč pričakovati od ljudi, da izpolnjujejo Božja merila? Pojasnite.

⁸ Nikar ne mislimo, da bi morali sočustvovati s temi duhovniki in jih opravičevati, češ saj so bili le nepopolni ljudje in se od njih ni moglo pričakovati, da bi izpolnjevali Božja merila. Dejstvo je, da ljudje lahko izpolnjujejo Božje zapovedi, saj Jehova ne pričakuje od njih nečesa, česar ne bi zmogli. Verjetno so nekateri takratni duhovniki izpolnjevali Božja merila, nobenega dvoma pa ni, da je kasneje nekdo bil takšen – Jezus, ‚veliki duhovnik‘. (Hebrejcem 3:1) Zanj se je resnično lahko reklo: »Postava resnice je bila v ustih njegovih in krivica se mu ni našla v ustih; v miru in poštenosti je hodil z menoj in mnoge je preobrnil od krivičnosti.« (Malahija 2:6)

9. Kdo sedaj zvesto objavlja resnico?

 ⁹ Za primerjavo: maziljeni Kristusovi bratje, tisti z nebeškim upanjem, zdaj že več ko stoletje služijo kot ‚sveto duhovništvo, da darujejo duhovne daritve, prijetne Bogu‘. (1. Petrov 2:5) Oni so na čelu objavljanja biblijskih resnic drugim. Ali niste med spoznavanjem resnic, ki jih učijo, sami izkusili, da je postava resnice dejansko v njihovih ustih? Mnogim so pomagali, da so se lahko otresli verskih zmot, tako da je zdaj po vsem svetu milijone teh, ki so spoznali biblijsko resnico in upajo na večno življenje. Slednji pa imajo edinstveno prednost, da učijo o postavi resnice še milijone druge. (Janez 10:16; Razodetje 7:9)

Nujna je opreznost

10. Zakaj moramo biti oprezni?

¹⁰ Toda moramo biti oprezni. Pouk iz Malahija 2:1–9 lahko namreč zgrešimo. Ali smo osebno budni, tako da ni najti nobene krivice v naših ustih? Ali lahko na primer naši družinski člani res zaupajo temu, kar rečemo? Ali lahko zaupajo naši duhovni bratje in sestre v občini? Zlahka bi nam namreč prišlo v navado izražanje, ki je sicer točno, vendar z njim premišljeno zavajamo druge. Lahko pa kdo pretirava ali skriva podrobnosti glede kake poslovne zadeve. Ali Jehova ne bo tega videl? In če tako delamo, ali bo sprejel hvalne žrtve naših ust?

11. Kdo mora biti še posebej previden?

¹¹ Tem, ki imajo danes prednost, da poučujejo Božjo Besedo v občinah, bi moral biti Malahija 2:7 resno svarilo. Tukaj piše, da njihove ustne ‚morajo ohraniti spoznanje in iz njihovih ust naj prejemajo pouk o postavi‘. Takšni učitelji imajo veliko odgovornost, saj Jakobov list 3:1 pokaže, da ‚bodo prejeli težjo sodbo‘. Čeprav naj bi poučevali živahno in z navdušenjem, pa mora njihov pouk trdno temeljiti na Božji napisani Besedi in navodilih Jehovove organizacije. Tako bodo »zmožni [ustrezno usposobljeni, NW] tudi druge učiti«. Zato se jim svetuje: »Prizadevaj si preizkušenega se izkazati Bogu, kot delavca, ki se mu ni sramovati, ki prav ravna z besedo resnice.« (2. Timoteju 2:2, 15)

12. Na kaj morajo paziti tisti, ki učijo?

¹² Če ne pazimo, lahko pridemo v skušnjavo, da bi v poučevanje vpletali nekaj, kar je všeč nam, ali pa lastno mnenje. To bi bilo še posebej tvegano za tiste, ki se nagibajo k temu, da zaupajo svojim sklepom, celo ko so ti v nasprotju s poukom Jehovove organizacije. Toda drugo poglavje Malahijeve knjige pokaže, naj pričakujemo, da nas bodo občinski učitelji seznanjali z Božjim spoznanjem, ne pa z osebnimi zamislimi, zaradi katerih bi se ovca lahko spotaknila. Jezus je dejal: »Kdor [. . .] pohujša enega teh malih, ki verujejo v mene, bi mu bilo bolje, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in bi ga potopili v globočino morja.« (Matevž 18:6)

 Poročiti se z neverujočim

13., 14. Katero od napačnih poti je Malahija najprej poudaril?

¹³ Malahija v drugem poglavju od 10. vrstice naprej poudarja nezvestobo še bolj neposredno. Osredinja se na dve sorodni poti, za kateri vedno znova uporablja besedo »nezvesto«. Najprej si poglejmo, kako Malahija začne svoj nasvet s temi vprašanji: »Nimamo li vsi enega očeta? ni li nas ustvaril eden Bog? Zakaj ravnamo nezvesto vsak z bratom svojim, oskrunjajoč s tem očetov svojih zavezo?« Potem pa v 11. vrstici dodaja, da Izraelova nezvestoba pomeni oskrunitev ‚Jehovove svetosti‘ (NW). Kaj so delali, da je bilo tako resno? Vrstica pokaže na eno od napačnih poti – ‚zaročili so se s hčerjo inostranskega boga‘.

¹⁴ Z drugimi besedami, nekateri Izraelci, ki so bili del Jehovu posvečenega naroda, so se poročali z ženskami, ki niso častile Jehova. Sobesedilo nam pomaga videti, zakaj je bilo to tako resno. V 10. vrstici beremo, da so imeli enega skupnega očeta. S tem ni bil mišljen Jakob (preimenovan v Izraela), niti Abraham in tudi ne Adam. Malahija 1:6 pokaže, da je bil Jehova ta ‚en oče‘. Izraelski narod je bil v zaveznem odnosu z Jehovom, ki je sklenil zavezo z njihovimi očeti. Eden od zakonov v zavezi je bil: »Ne skleni svaštva ž njimi: svoje hčere ne daj njegovemu sinu, niti njegove hčere ne vzemi sinu svojemu.« (5. Mojzesova 7:3)

15. a) Kako mogoče nekateri skušajo opravičiti poroko z neverujočim? b) Kakšen je Jehovov pogled na poroko?

¹⁵ Nekateri danes morda razmišljajo: ‚Oseba, ki me privlači, je zelo prijetna. Čez čas bo on (ali ona) verjetno sprejel/-a pravo čaščenje.‘ Takšno razmišljanje potrjuje navdihnjeno opozorilo: »Varljivo je srce nad vse in hudo popačeno.« (Jeremija 17:9) V Malahiju 2:12 je izraženo, kako Bog gleda na poroko z neverujočim: »GOSPOD iztrebi moža, ki to dela.« Zato so kristjani spodbujeni, da se poročijo »samo v Gospodu«. (1. Korinčanom 7:39) V krščanski ureditvi vernik ni ‚iztrebljen‘, če se poroči z neverujočim. Vendar kaj se bo ob skorajšnjem Božjem uničenju te stvarnosti zgodilo s takšnim neverujočim, ki ne spremeni svojega mišljenja? (Psalm 37:37, 38)

Grdo ravnanje z zakoncem

16., 17. Katero pot nezvestobe so nekateri ubrali?

¹⁶ Malahija nato pretehta drugo vrsto nezvestobe: grdo ravnanje z zakoncem, še posebej z nepravično razvezo. V 14. vrstici drugega poglavja beremo: »GOSPOD [je bil] priča med teboj in ženo mladosti tvoje, proti kateri si nezvesto ravnal, ko je vendar druža [družica, SSP] tvoja in žena zaveze tvoje.« Judovski možje so nezvesto ravnali s svojimi ženami, zato so te ‚pokrile s solzami‘ Jehovov oltar. (Malahija 2:13) Ti možje so nezakonito dosegli razvezo. Po krivici so zapuščali ženo svoje mladosti, verjetno zato, da so se poročili z mlajšo ali pogansko žensko. In podkupljivi duhovniki so to dovoljevali! Vseeno pa Malahija 2:16 objavlja: »Sovražim razporoko, pravi GOSPOD, Bog Izraelov.«  Kasneje je Jezus pokazal, da je nemorala edini razlog za razvezo, ki bi nedolžnemu partnerju dovoljeval, da se ponovno poroči. (Matevž 19:9)

¹⁷ Razmislite o Malahijevih besedah in poglejte, kako se dotaknejo srca in občutkov temeljne dobrotljivosti. Sklicuje se na ‚družico in ženo zaveze tvoje‘. Vsak mož, na katerega se je to nanašalo, se je poročil s sočastilko, Izraelko, in jo izbral za ljubljeno sopotnico, življenjsko družico. Čeprav je bila zakonska zveza verjetno sklenjena, ko sta bila oba mlada, pa minevanje časa in staranje nista razveljavila zaveze, v katero sta stopila, torej zakonske zveze.

18. Kako vse lahko danes upoštevamo Malahijev nasvet glede nezvestobe?

¹⁸ Danes je nasvet glede tega enako močan. Sramotno je, da nekateri prezrejo Božje navodilo, da bi se poročili samo v Gospodu. Prav tako je žalostno, da se nekateri ne trudijo ohranjati svojega zakona močnega. Namesto tega se izgovarjajo in vztrajajo na poti, ki jo Bog sovraži. Dosežejo nesvetopisemsko razvezo, tako da se lahko poročijo s kom drugim. S tem ‚utrujajo GOSPODA‘. V Malahijevem času so tisti, ki se niso zmenili za Božji nasvet, celo drznili meniti, da so Jehovovi pogledi krivični. V bistvu so dejali: »Kje neki je Bog pravice?« Kakšno sprijeno razmišljanje! Ne ujemimo se v to zanko. (Malahija 2:17, SSP)

19. Kako lahko možje in žene dobijo Božji duh?

¹⁹ Po drugi strani pa Malahija pozitivno pokaže, da nekateri možje niso ravnali nezvesto s svojo ženo. ‚Imeli so ostanek Božjega  svetega duha.‘ (Vrstica 15, NW) K sreči je danes v Božji organizaciji obilo takih mož, ki ‚dajejo čast svojim ženam‘. (1. Petrov 3:7) Takšni svoje žene ne napadajo, niti fizično in niti besedno, ne uklanjajo se ponižujoči spolnosti in svoji ženi izkazujejo čast tako, da se ne spogledujejo z drugimi ženskami ali ne gledajo pornografije. Jehovova organizacija je blagoslovljena tudi z obilo zvestih krščanskih žena, ki so vdane Bogu in poslušne njegovim zakonom. Vsi takšni možje in žene vedo, kaj Bog sovraži, ter skladno s tem tudi razmišljajo in ravnajo. Bodite še naprej takšni, kakršni so oni, tako da ‚poslušate Boga kot vladarja‘, in blagoslovljeni boste z njegovim svetim duhom. (Dejanja 5:29, NW)

20. Kakšen čas je blizu za vse človeštvo?

²⁰ Kmalu bo Jehova privedel pred sodbo ves svet. Vsakdo mu bo moral odgovarjati za svoje prepričanje in dejanja. »Vsakdo izmed nas [bo] zase odgovor dajal Bogu.« (Rimljanom 14:12) Zanimivo vprašanje, ki se zdaj zastavlja, je: Kdo bo preživel Jehovov dan? To temo bo obravnaval tretji in zadnji članek v tem sklopu.

Ali lahko pojasnite?

• Zaradi česa predvsem je Jehova grajal duhovnike v Izraelu?

• Zakaj Božja merila niso previsoka za ljudi, da jih ti ne bi mogli izpolnjevati?

• Zakaj moramo biti pazljivi pri svojem poučevanju?

• Kateri dve dejanji je Jehova še posebej obsodil?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 15]

Duhovniki v Malahijevem času so bili grajani, ker se niso držali Jehovovih potov

[Slika na strani 16]

Paziti moramo, da poučujemo Jehovova pota, ne pa da zagovarjamo nekaj, kar je všeč nam

[Slika na strani 18]

Jehova je obsodil Izraelce, ki so se iz nepomembnih razlogov ločevali od svojih žen in se poročali s poganskimi ženskami

[Slika na strani 18]

Današnji kristjani spoštujejo svojo zakonsko zvezo