Konec invalidnosti – kako

PREDSTAVLJAJTE si, da slepi vidijo, gluhi slišijo vsak zvok, nemi poje od veselja ter da so hromi trdni na svojih nogah in lahko hodijo naokrog! Ne govorimo o izjemnih dosežkih medicine, ampak o rezultatih Božjega posega v dobro človeštva. Biblija napoveduje: »Tedaj izpregledajo oči slepim in gluhim se odpro ušesa. Tedaj bo hromec skakal kakor jelen in nemega jezik bo prepeval.« (Izaija 35:5, 6) Toda kako smo lahko prepričani, da se bo ta resnično čudovita prerokba uresničila?

Za začetek, Jezus Kristus je med svojim zemeljskim bivanjem ljudi resnično ozdravil vseh mogočih bolezni in invalidnosti. Poleg tega je večino njegovih čudežev videlo več prič – celo njegovi sovražniki. Pravzaprav so vsaj enkrat skeptični nasprotovalci temeljito preiskali ozdravljenje, da bi Jezusa ponižali. Toda na njihovo sramoto je vse, kar so naredili, njegov čudež samo potrdilo. (Janez 9:1, 5–34) Potem ko je Jezus storil še en nesporni čudež, so razočarani rekli: »Kaj čemo storiti? kajti ta človek dela veliko čudežev.« (Janez 11:47) Kljub temu pa preprosti ljudje niso bili tako neobčutljivi, saj so mnogi pričeli verovati v Jezusa. (Janez 2:23; 10:41, 42; 12:9–11)

Jezusovi čudeži – predslika vsesvetovnega ozdravljenja

Jezusovi čudeži so več kot dokazali, da je Jezus bil Mesija in Božji Sin. Postavili so temelj za vero v biblijske obljube o tem, da bo poslušno človeštvo ozdravljeno v prihodnosti. Med te obljube spada tudi prerokba iz Izaija, 35. poglavja, ki smo jo omenili v uvodnem odstavku. Izaija 33:24 pravi o tem, kakšno bo zdravje bogaboječih ljudi v prihodnosti: »Noben prebivalec ne poreče: Bolan sem!« Razodetje 21:4 podobno obljublja: »[Bog] obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo [današnje preizkušnje in trpljenje] je prešlo.«

Ljudje redno molijo za izpolnitev teh prerokb, ko ponavljajo Jezusovo vzorčno molitev, katere del se glasi: »Pridi kraljestvo tvoje. Zgodi se volja tvoja kakor v nebesih tako na  zemlji.« (Matevž 6:10) Da, Božja volja zajema tudi zemljo in človeštvo. Bolezen in invalidnost, čeprav sedaj nista dopuščeni brez vzroka, bosta kmalu dočakali svoj zadnji dan; Božjega ‚podnožja‘ ne bosta vedno kazili. (Izaija 66:1) *

Ozdravljeni brez bolečin ali stroškov

Ne glede na to, katera bolezen je prizadela ljudi, jih je Jezus ozdravil neboleče, brez odlašanja in kakršnih koli stroškov. Nedvomno se je novica o tem razširila kakor ogenj in kmalu »so prišle k njemu velike množice, ki so imele s seboj hrome, slepe, pohabljene, neme in še veliko drugih. Položili so jih pred njegove noge in jih je ozdravil.« Kako so se ljudje odzvali? Matevž, ki je bil takrat navzoč, v svojem poročilu nadaljuje: ‚Množica se je čudila, ko je gledala, kako nemi govorijo, pohabljeni postajajo zdravi, hromi hodijo in slepi vidijo. In poveličevali so Izraelovega Boga.‘ (Matevž 15:30, 31, SSP)

Bodite pozorni na to, da tisti, ki jih je Jezus ozdravil, niso bili skrbno izbrani iz množice – trik, ki ga rabijo prevaranti. Številni sorodniki in prijatelji obolelih so ‚te položili pred njegove [Jezusove] noge in jih je ozdravil‘. Sedaj pa preglejmo nekatere izjemne zglede Jezusove sposobnosti zdravljenja.

Slepota: Ko je bil Jezus v Jeruzalemu, je ozdravil moža, ki je bil »slep od rojstva«. Ta mož je bil v mestu dobro poznan kot slepi berač. Zlahka si torej predstavljate, kakšno vznemirjenje in razburjenje je nastalo, ko so ga ljudje videli, da hodi naokrog in vidi! Vendar vsi niso bili veseli. Nekateri farizeji, ugledna in vplivna judovska ločina, so bili prizadeti in so obupno skušali najti dokaze o Jezusovi prevari, ker je ta prej razkril njihovo hudobnost. (Janez 8:13, 42–44; 9:1, 6–31) Zato so zasliševali ozdravljenega moža, nato njegove starše in zopet njega. Toda s svojim poizvedovanjem so farizeji še potrdili Jezusov čudež, kar jih je razjezilo. Ozdravljeni je zmeden zaradi kljubovalnosti teh verskih hinavcev rekel: »Od vekomaj se ni slišalo, da bi bil kdo odprl oči od rojstva slepemu. Ko ta ne bi bil od Boga, ne bi mogel ničesar storiti.« (Janez 9:32, 33) Zaradi tega iskrenega in razumnega izraza vere so ga farizeji ‚pahnili ven‘, kar namiguje na to, da so prej slepega moža izobčili iz shodnice. (Janez 9:22, 34)

Gluhost: Ko je bil Jezus v Deseteromestju, pokrajini vzhodno od reke Jordan, ‚mu pripeljejo gluhega, ki je nerazločno govoril‘. (Marko 7:31, 32) Jezus ga ni samo ozdravil, ampak je tudi pokazal globok uvid v čustva gluhih, ki jih je morda sram v množici ljudi. Biblija nam pove, da je Jezus gluhega moža odpeljal »stran od množice« in ga ozdravil. Očividci so se zopet ‚presilno čudili‘ in govorili: »Vse je prav storil; tudi gluhe napravlja, da slišijo, in neme, da govoré.« (Marko 7:33–37)

Hromost: Medtem ko je bil Jezus v Kafarnavmu, so ljudje k njemu na nosilih prinesli hromega človeka. (Matevž 9:2) Od 6. do 8. vrstice je opisano, kaj se je zgodilo. ‚[Jezus] veli mrtvoudnemu: Vstani in vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom! In vstane ter odide na svoj dom. Ko pa množice to vidijo, se prestrašijo in hvalijo Boga, ki je dal ljudem tako oblast.‘ Tudi ta čudež je bil storjen v navzočnosti Jezusovih učencev in njegovih sovražnikov. Bodite pozorni na to, da so učenci, ker jih niso zaslepili sovraštvo in predsodki, za to, čemur so bili priča, ‚hvalili Boga‘.

Bolezen: »In pride k njemu [Jezusu] gobavec, ga klečé prosi in mu reče: Če hočeš, me moreš očistiti. In Jezus, ganjen usmiljenja,  iztegne roko svojo in se ga dotakne ter mu reče: Hočem, bodi očiščen! In mu precej preide goba in bil je čist.« (Marko 1:40–42) Ali ste opazili, da Jezus ni tega moža ozdravil nejevoljno, ampak v pristnem sočutju? Predstavljajte si, da ste gobavi. Kako bi se počutili, če bi bili takoj in brez bolečin ozdravljeni strašne bolezni, ki je postopoma iznakazila vaše telo in vas izobčila iz družbe? Brez dvoma lahko razumete, zakaj je neki drug gobavec, ki je bil čudežno ozdravljen, ‚padel na obraz pred njegove [Jezusove] noge ter se mu zahvalil‘. (Lukež 17:12–16)

Poškodba: Zadnji čudež, ki ga je storil Jezus, preden so ga aretirali in pribili na kol, je bilo ozdravljenje. Apostol Peter je prenagljeno nastopil proti tistim, ki so hoteli odpeljati Jezusa. ‚Imel je meč; izdere ga in udari hlapca velikega duhovnika in mu odseka desno uho.‘ (Janez 18:3–5, 10) Vzporedna pripoved iz Lukeževega evangelija nam pove, da se je Jezus ‚dotaknil njegovega ušesa in ga ozdravil‘. (Lukež 22:50, 51) In zopet se je to človekoljubno dejanje zgodilo pred očmi Jezusovih prijateljev kot tudi sovražnikov – v tem primeru tistih, ki so ga ujeli.

Da, čimbolj preiskujemo Jezusove čudeže, tembolj sprevidevamo razločevalne znake pristnosti. (2. Timoteju 3:16) In kot je bilo omenjeno prej, bi moralo takšno preučevanje okrepiti našo vero v Božjo obljubo, da bo ozdravil poslušne ljudi. Biblija definira krščansko vero kot »trdno pričakovanje tistega, kar upamo, uverjenje o stvareh, ki jih ne vidimo«. (Hebrejcem 11:1, poudarili mi.) Jasno je, da Bog ne spodbuja slepe lahkovernosti oziroma lažnih utvar, ampak trdno vero, ki temelji na dokazih. (1. Janezov 4:1) Ko si pridobimo takšno vero, postanemo duhovno močnejši, bolj zdravi in srečnejši. (Matevž 5:3, NW; Rimljanom 10:17)

Najprej pride duhovno ozdravljenje!

Mnogi telesno zdravi ljudje so nesrečni. Nekateri skušajo celo narediti samomor, ker nimajo upanja za prihodnost ali ker se zaradi težav počutijo nemočne. Dejansko so duhovno oboleli – to stanje je v Božjih očeh veliko resnejše kot telesna invalidnost. (Janez 9:41) Po drugi strani pa mnogi invalidi, kot na začetku omenjena Christian in Junior, živijo srečni in zadovoljni. Zakaj? Ker so duhovno zdravi in poživljeni z gotovim upanjem, ki temelji na Bibliji.

Ko je Jezus govoril o edinstveni potrebi, ki jo imamo ljudje, je rekel: »Ne bo živel človek ob samem kruhu, temuč od vsake besede, ki izhaja iz ust Božjih.« (Matevž 4:4) Da, ljudje v nasprotju z živalmi ne potrebujemo samo osnovnih življenjskih potrebščin. Ker smo ustvarjeni po Božji »podobi«, potrebujemo duhovno hrano – spoznanje o Bogu in o tem, kako se prilegamo Njegovemu namenu, ter izpolnjevanje njegove volje. (1. Mojzesova 1:27; Janez 4:34) Božje spoznanje daje našemu življenju smisel in duhovno moč. Prav tako postavlja temelj večnemu življenju na rajski zemlji. »Večno življenje je pa to,« je dejal Jezus, »da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3)

Vredno je omeniti, da Jezusa njegovi sodobniki niso naslavljali z »Zdravnik«, ampak »Učitelj«. (Lukež 3:12; 7:40; oboje SSP) Zakaj? Ker je Jezus učil ljudi o trajni rešitvi problemov človeštva – Božjem kraljestvu. (Lukež 4:43; Janez 6:26, 27) Ta nebeška vlada z Jezusom Kristusom na čelu bo vladala vsej zemlji ter izpolnila vse biblijske obljube o popolni in trajni rehabilitaciji pravičnih ljudi in zemlje, njihovega domovanja. (Razodetje 11:15) Zato je Jezus v svoji vzorčni molitvi povezal prihod Kraljestva z izpolnitvijo Božje volje na zemlji. (Matevž 6:10)

 Na obrazih mnogih invalidnih oseb so, ko so spoznali to poživljajoče upanje, namesto solz žalosti stekle solze radosti. (Lukež 6:21) Bog pravzaprav ne bo le odstranil bolezni in invalidnosti; izbrisal bo pravi vzrok človeškega trpljenja – sam greh. Pravzaprav prej navedene vrstice iz Izaija 33:24 in Matevževega evangelija 9:2–7 povezujejo bolezen z našim grešnim stanjem. (Rimljanom 5:12) Tako bo človeštvo, ko bo greh premagan, končno uživalo »svobodo slave otrok Božjih«, svobodo, h kateri spada umska in telesna popolnost. (Rimljanom 8:21)

Tistim, ki so razmeroma dobrega zdravja, se slednje lahko zdi samoumevno. Povsem drugače pa je s tistimi, ki trpijo zaradi invalidnosti. Vedo namreč, kako zelo dragocena sta zdravje in življenje ter kako nenadoma in nepričakovano se lahko spremenijo razmere. (Propovednik 9:11) Zato upamo, da bodo tisti naši bralci, ki so invalidni, skrbno preučili Božje čudovite obljube, kot so zapisane v Bibliji. Jezus je, da bi zagotovil njihovo izpolnitev, žrtvoval svoje življenje. Kakšno boljše jamstvo še lahko imamo? (Matevž 8:16, 17; Janez 3:16)

[Podčrtna opomba]