Izkazovati srčno dobrotljivost tem, ki so v potrebi

‚Izkazujte milost drug drugemu.‘ (ZAHARIJA 7:9)

1., 2. a) Zakaj bi morali izkazovati srčno dobrotljivost? b) Katera vprašanja bomo pregledali?

BESEDA Boga Jehova nam prigovarja, naj ljubimo »srčno dobrotljivost«. (Miha 6:8, podčrtna opomba v NW) Navede nam tudi, zakaj bi morali tako ravnati. En razlog je ta, da »usmiljen človek sebi dobro pripravlja«. (Pregovori 11:17) Kako res! Srčna dobrotljivost oziroma zvestovdana ljubezen nam pomaga, da spletemo z drugimi prisrčne in tesne vezi. Tako bomo imeli zveste prijatelje, kar je zares dragocena nagrada! (Pregovori 18:24)

² Še več, Sveto pismo nam pove: »Kdor teži za pravičnostjo in dobrotljivostjo, doseže življenje.« (Pregovori 21:21) S tem da si prizadevamo za srčno dobrotljivostjo, se bomo priljubili Bogu, on pa nam bo omogočil uživati prihodnje blagoslove, tudi večno življenje. Kako pa lahko kažemo srčno dobrotljivost? Komu bi jo morali še izkazovati? In ali se srčna dobrotljivost razlikuje od običajne človeške dobrotljivosti oziroma od prijaznosti na splošno?

Človeška dobrotljivost in srčna dobrotljivost

3. V čem se srčna dobrotljivost razlikuje od človeške dobrotljivosti?

³ Običajna človeška dobrotljivost in srčna dobrotljivost se v marsičem razlikujeta. Tisti  na primer, ki izkazujejo človeško dobrotljivost, pogosto to počno, ne da bi bili do ljudi, do katerih so prijazni, močno in osebno navezani oziroma da bi bili z njimi v zaupnem odnosu. Če pa smo do koga srčno dobrotljivi, se nanj srčno navežemo. V Bibliji opisani izrazi srčne dobrotljivosti med ljudmi lahko temeljijo na že navezanih odnosih. (1. Mojzesova 20:13; 2. Samuelova 3:8; 16:17) Lahko pa imajo podlago na odnosih, ki izvirajo iz predhodnih del dobrotljivosti. (Jozue 2:1, 12–14; 1. Samuelova 15:6; 2. Samuelova 10:1, 2) Da bi ponazorili to razliko, primerjajmo biblijska zgleda, in sicer kako se med ljudmi izražata dobrotljivost in srčna dobrotljivost.

4., 5. Kako navedena biblijska zgleda ponazorita razliko med človeško dobrotljivostjo in srčno dobrotljivostjo?

⁴ Eden od zgledov človeške dobrotljivosti je povezan s skupino brodolomcev, med katerimi je bil tudi apostol Pavel. Skupina se je rešila na Malto. (Dejanja 27:37–28:1) Maltežani niso bili do teh ljudi, ki so se znašli v hudi stiski, z ničimer obvezani, niti niso imeli z njimi že navezanega odnosa, vseeno pa so jim izkazali gostoljubje, sprejeli so jih »neverjetno ljubeznivo«. (Dejanja 28:2, 7, SSP) Prijazno so izkazali gostoljubnost, vendar je bila ta priložnostna in do neznancev. Zato je to bila človeška dobrotljivost.

⁵ Primerjajte to z gostoljubnostjo kralja Davida, ki jo je izkazal Mefibosetu, sinu svojega prijatelja Jonatana. David je Mefibosetu dejal: »Jedel boš kruh pri moji mizi vsak dan.« Pojasnil mu je, zakaj je tako poskrbel: »Gotovo ti hočem izkazati milost zaradi Jonatana, očeta tvojega.« (2. Samuelova 9:6, 7, 13) Davidova neomajna gostoljubnost je bila dejansko izraz srčne dobrotljivosti, ne le dobrotljivosti, saj je s tem dokazal, da je zvestovdan sklenjeni zvezi. (1. Samuelova 18:3; 20:15, 42) Podobno so današnji Božji služabniki dobrotljivi do vseh ljudi. Tem pa, s katerimi so v odnosu, ki ga Bog odobrava, neomajno izkazujejo srčno dobrotljivost oziroma zvestovdano ljubezen. (Matevž 5:45; Galatom 6:10)

6. Katere značilnosti srčne dobrotljivosti, ki si jo ljudje izražajo, so v Božji Besedi očitne?

⁶ Da bi določili nekatere dodatne značilnosti srčne dobrotljivosti, bomo na kratko pregledali tri biblijske pripovedi, ki orišejo to značilnost. Iz njih bomo opazili, da človek srčno dobrotljivost 1. izraža z določnimi dejanji, 2. izkazuje radovoljno ter 3. jo še posebej izkazuje tistim, ki so v potrebi. Še več, te pripovedi pokažejo, kako lahko danes izražamo srčno dobrotljivost.

Oče izkaže srčno dobrotljivost

7. Kaj je Abrahamov služabnik povedal Betuelu in Labanu ter kakšno pomembno vprašanje je sprožil?

⁷ V Prvi Mojzesovi knjigi 24:28–67 je zapisan preostali del zgodbe Abrahamovega služabnika, omenjene v prejšnjem članku. Služabnik je bil po srečanju z Rebeko povabljen na dom njenega očeta Betuela. (Vrstice 28–32) Tam je podrobno poročal, kako išče ženo Abrahamovemu sinu. (Vrstice 33–47) Poudaril je, da na vse, kar je dotlej že uspešno opravil, gleda kot na znamenje od Jehova, ki ‚ga je vodil po pravem potu, da dobi hčer brata gospoda svojega za njegovega sina‘. (Vrstica 48) Služabnik je nedvomno upal, da bo s svojo iskreno pripovedjo o tem, kar se je pripetilo, prepričal Betuela in njegovega sina Labana, da je Jehova blagoslovil to poslanstvo. Na koncu je dejal: »Če vas je volja, milost in zvestobo izkazati gospodu mojemu, mi povejte; če pa ne, mi povejte, da krenem na desno ali na levo.« (Vrstica 49)

8. Kako se je Betuel odzval na zadevo glede Rebeke?

⁸ Jehova je Abrahamu že izkazal srčno dobrotljivost. (1. Mojzesova 24:12, 14, 27) Ali  bo Betuel storil podobno in dovolil, da Rebeka odide z Abrahamovim služabnikom? Ali bo človeška srčna dobrotljivost sodelovala z Božjo srčno dobrotljivostjo, da bi se tako povsem izpolnil namen slednje? Ali pa je bilo služabnikovo dolgo potovanje zaman? Gotovo je Abrahamovega služabnika zelo potolažilo, ko sta Laban in Betuel dejala: »Od GOSPODA je izšla ta reč.« (Vrstica 50) Prepoznala sta, da je zadevo vodil Jehova in brez obotavljanja sprejela njegovo odločitev. Betuel je nadalje izrazil srčno dobrotljivost tako, da je dodal: »Glej, Rebeka ti je na voljo, vzemi jo in odidi, in žena bodi sinu gospodarja tvojega, kakor je govoril GOSPOD.« (Vrstica 51) Rebeka je radovoljno odšla z Abrahamovim služabnikom in kmalu postala Izakova ljubljena žena. (Vrstice 49, 52–58, 67)

Sin izrazi srčno dobrotljivost

9., 10. a) Kaj je Jakob prosil svojega sina Jožefa, naj mu stori? b) Kako je Jožef izkazal svojemu očetu srčno dobrotljivost?

⁹ Tudi Abrahamov vnuk Jakob je bil deležen srčne dobrotljivosti. Kot poroča 47. poglavje Prve Mojzesove knjige, je Jakob takrat prebival v Egiptu in ‚približajo se mu dnevi, da umre‘. (Vrstice 27–29) Bil je zaskrbljen, ker je vedel, da ne bo umrl v deželi, ki jo je Bog obljubil Abrahamu. (1. Mojzesova 15:18; 35:10, 12; 49:29–32) Ni hotel, da ga pokopljejo v Egiptu, zato je poskrbel, da bi njegovo truplo prenesli v Kanaan. Kdo bi mu lahko bolje od njegovega vplivnega sina Jožefa zagotovil, da se bo njegova želja izpolnila?

¹⁰ Poročilo pravi: »Pokliče [Jakob] sina svojega Jožefa ter mu reče: Če sem milost našel v tvojih očeh, [. . .] izkaži mi ljubezen [srčno dobrotljivost, NW] in zvestobo: Nikar me ne pokoplji v Egiptu! Kadar bom ležal z očeti svojimi, nesi me nazaj iz Egipta in me pokoplji v njih grobišču.« (1. Mojzesova 47:29, 30) Jožef je obljubil, da mu bo željo izpolnil, in Jakob je kmalu zatem umrl. Jožef je skupaj s svojimi brati prenesel očetovo truplo »v deželo Kanaansko in so ga pokopali na njivi Makpeli v jami, ki jo je bil Abraham kupil«. (1. Mojzesova 50:5–8, 12–14) Tako je Jožef izkazal srčno dobrotljivost svojemu očetu.

Snahina srčna dobrotljivost

11., 12. a) Kako je Ruta izkazala srčno dobrotljivost Naomi? b) Kako je bilo »drugo dejanje« Rutine srčne dobrotljivosti boljše od ‚prvega‘?

¹¹ Rutina knjiga opisuje, kako je ovdovela Moabka Ruta izkazala srčno dobrotljivost svoji prav tako ovdoveli tašči Naomi. Ko se je Naomi odločila vrniti v Betlehem na Judovo, je Ruta pokazala srčno dobrotljivost in odločenost. Rekla ji je: »Kamor ti greš, hočem iti tudi jaz, in kjerkoli ostaneš, ostanem tudi jaz: tvoje ljudstvo je ljudstvo moje, in tvoj Bog je moj Bog!« (Ruta 1:16) Svojo srčno dobrotljivost je potem izkazala še tako, da se je bila pripravljena poročiti z Naominim starejšim sorodnikom Boazom. * (5. Mojzesova 25:5, 6; Ruta 3:6–9) Ta ji je dejal: »To tvoje drugo dejanje ljubezni [srčne dobrotljivosti, NW] je še lepše ko prvo, ker ne hodiš za mladeniči, ne za revnimi ne za bogatimi.« (Ruta 3:10, SSP)

¹² ‚Prvo dejanje‘ Rutine srčne dobrotljivosti se je nanašalo na čas, ko je zapustila svoje ljudstvo in se oklenila Naomi. (Ruta 1:14; 2:11) Vendar je celo to prekosila z ‚drugim dejanjem‘ srčne dobrotljivosti, in sicer s svojo pripravljenostjo, da se poroči z Boazom. Zdaj bo lahko za Naomi, ki ni mogla več imeti otrok, rodila dediča. Boaz in Ruta sta se poročila in ko je Ruta kasneje rodila, so betlehemske  žene vzklikale: »Rodil se je sin Naomi.« (Ruta 4:14, 17) Ruta je bila zares »krepostna žena«, ki jo je Jehova nagradil s čudovito prednostjo, da je postala prednica Jezusa Kristusa. (Ruta 2:12; 3:11; 4:18–22; Matevž 1:1, 5, 6)

Izražena z dejanji

13. Kako so Betuel, Jožef in Ruta izrazili srčno dobrotljivost?

¹³ Ali ste opazili, kako so Betuel, Jožef in Ruta izrazili srčno dobrotljivost? Tega niso storili le s prijaznimi besedami, temveč z določnimi dejanji. Betuel ni le dejal: »Tu imaš Rebeko«, temveč jo je dejansko ‚odpustil‘. (1. Mojzesova 24:51, 59, SSP) Jožef ni le rekel: »Storil bom po besedi tvoji«, temveč je skupaj z brati za očeta Jakoba storil »natanko, kakor jim je bil zapovedal«. (1. Mojzesova 47:30; 50:12, 13) Ruta ni le rekla: »Kamor pojdeš ti, pojdem jaz«, temveč je zapustila svoje ljudstvo in se pridružila Naomi, tako da »sta šli obe, dokler nista prišli v Betlehem«. (Ruta 1:16, 19, SSP) Na Judovem je Ruta zopet storila »vse, kakor ji je bila velela tašča njena«. (Ruta 3:6) Da, Ruta in drugi omenjeni so srčno dobrotljivost izrazili z dejanji.

14. a) Kako današnji Božji služabniki z dejanji izkazujejo srčno dobrotljivost? b) Katera dejanja srčne dobrotljivosti izkazujejo kristjani na vašem področju?

¹⁴ Zelo prijetno je videti, kako Božji služabniki danes še naprej izražajo srčno dobrotljivost z dejanji. Razmislite denimo o tistih, ki vztrajno čustveno podpirajo bolne, potrte ali žalujoče sokristjane. (Pregovori 12:25) Ali pa pomislite na mnoge Jehovove priče, ki zvesto vsak teden vozijo ostarele Priče na občinske shode v kraljestveno dvorano. Anna, ki ima 82 let in jo muči artritis, izraža občutke mnogih, ko pravi: »To, da me vozijo na vse shode, je blagoslov od Jehova. Iz dna srca sem mu hvaležna za te ljubeče brate in sestre.« Ali kako podobno sodelujete v vaši občini? (1. Janezov 3:17, 18) Če tako delate, bodite prepričani, da drugi zelo cenijo vašo srčno dobrotljivost.

Izraža se radovoljno

15. Katera značilnost srčne dobrotljivosti je nadalje poudarjena v treh pregledanih biblijskih pripovedih?

¹⁵ Biblijske pripovedi, ki smo jih pregledali, kažejo tudi, da se srčno dobrotljivost izraža brez zadržkov in radovoljno, ne pod pritiskom. Betuel se je prostovoljno odločil, da bo sodeloval z Abrahamovim služabnikom, in Rebeka prav tako. (1. Mojzesova 24:51, 58) Jožef je izkazal srčno dobrotljivost, ne da bi ga kdo k temu spodbudil. (1. Mojzesova 50:4, 5) Ruta »se je trdno namenila iti ž njo [Naomi]«. (Ruta 1:18) Ko je Naomi predlagala Ruti, naj gre k Boazu, je Moabko srčna dobrotljivost spodbudila, da je dejala: »Vse, kar mi praviš, hočem storiti.« (Ruta 3:1–5)

16., 17. Zakaj je srčna dobrotljivost, ki so jo izkazali Betuel, Jožef in Ruta, posebej pomenljiva, in kaj jih je spodbudilo, da so izrazili to lastnost?

 ¹⁶ Srčna dobrotljivost, ki so jo izkazali Betuel, Jožef in Ruta, je še posebej pomenljiva, ker Abraham, Jakob in Naomi niso mogli nanje pritiskati. Navsezadnje Betuela ni nič pravno obvezovalo glede izročitve hčere. Abrahamovemu služabniku bi na primer mirno lahko rekel: ‚Ne, moje pridno dekle bo ostalo kje blizu.‘ (1. Mojzesova 24:18–20) Prav tako Jožef ni bil prisiljen izpolniti očetove prošnje, saj je bil Jakob mrtev in ni mogel pritiskati nanj, naj izpolni dano besedo. Naomi je sama dejala, da lahko Ruta brez zadržkov ostane v Moabu. (Ruta 1:8) Ruta bi se lahko tudi poročila s kom od ‚mladeničev‘, namesto z ostarelim Boazom.

¹⁷ Betuel, Jožef in Ruta so srčno dobrotljivost izrazili radovoljno; k temu jih je spodbudilo srce. Čutili so moralno dolžnost, da izkažejo to lastnost tistim, s katerimi so bili v določenem odnosu, tako je kralj David kasneje čutil, da mora izkazati srčno dobrotljivost Mefibosetu.

18. a) S kakšnim stališčem krščanski starešine ‚pasejo čredo‘? b) Kaj občuti neki starešina ob tem, ko pomaga sovernikom?

¹⁸ Srčna dobrotljivost je še vedno značilna za Božje ljudstvo, tudi za može, ki pasejo Božjo čredo. (Psalm 110:3; 1. Tesaloničanom 5:12) Takšni starešine oziroma nadzorniki čutijo odgovornost, da živijo v skladu z zaupanjem, ki jim je izkazano s postavitvijo. (Dejanja 20:28) Vendar pastirjevanje in druga dejanja srčne dobrotljivosti v korist občine opravljajo »ne po sili, ampak prostovoljno [rade volje, Ekumenska izdaja]«. (1. Petrov 5:2) Pastirji pasejo čredo zato, ker so zanjo odgovorni in ker si to želijo. Do Kristusovih ovac so srčno dobrotljivi, ker morajo in hočejo biti takšni. (Janez 21:15–17) »Brate in sestre rad obiščem ali pa jih pokličem po telefonu enostavno zato, da jim pokažem, da mislim nanje,« pravi neki krščanski starešina. »To, da jim pomagam, je zame velik vir veselja in zadovoljstva!« Povsod se skrbni starešine s tem iz srca strinjajo.

Izkazovati srčno dobrotljivost tem, ki so v potrebi

19. Katero dejstvo glede srčne dobrotljivosti poudarjajo biblijske pripovedi, o katerih smo razpravljali v tem članku?

¹⁹ Biblijske pripovedi, o katerih smo razpravljali, prav tako poudarjajo dejstvo, da se mora srčno dobrotljivost izkazovati tem, ki so v potrebi, a je sami ne morejo zadovoljiti. Abraham je potreboval Betuelovo sodelovanje, da bi lahko nadaljeval svojo družinsko linijo. Jakob je potreboval Jožefovo pomoč, da bi ga po smrti prenesli v Kanaan. Naomi pa je potrebovala Rutino pomoč, da bi dobila dediča. Ne Abraham, ne Jakob, niti Naomi niso mogli brez pomoči zadovoljiti teh potreb. Podobno je treba danes srčno dobrotljivost izkazovati še posebno tem, ki so v potrebi. (Pregovori 19:17) Morali bi posnemati očaka Joba, ki je bil pozoren do ‚ubožca, ki je vpil za pomoč, in sirote, ki ji ni bilo pomočnika‘, in prav tako do »tistega, ki bi bil skoro poginil«. Job je tudi ‚srce vdove spravil v radostno petje‘ ter  postal ‚oko slepcu in noga hromcu‘. (Job 29:12–15)

20., 21. Kdo potrebuje, da mu izkažemo srčno dobrotljivost, in kaj bi morali biti vsi mi odločeni storiti?

²⁰ Pravzaprav so v vsaki krščanski občini ‚ubožci, ki vpijejo za pomoč‘. V takšnem stanju so se morda znašli zaradi osamljenosti, malodušja, občutkov manjvrednosti, razočaranja nad drugimi, hude bolezni ali pa smrti ljubljene osebe. Ne glede na vzrok imajo vsi ti dragi posamezniki potrebe, ki jih mi lahko in bi jih tudi morali zadovoljiti z radovoljnimi in vztrajnimi dejanji srčne dobrotljivosti. (1. Tesaloničanom 5:14)

²¹ Zato še naprej posnemajmo Boga Jehova, ki je »obilen v milosti«. (2. Mojzesova 34:6; Efežanom 5:1) To lahko storimo tako, da radovoljno naredimo kaj določnega, še posebno v korist tistih, ki so v potrebi. S tem ko ‚izkazujemo milost drug drugemu‘, pa vsekakor častimo Jehova in okušamo veliko veselje. (Zaharija 7:9)

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovorili?

• V čem se srčna dobrotljivost razlikuje od človeške dobrotljivosti?

• Kako so Betuel, Jožef in Ruta izkazali srčno dobrotljivost?

• S kakšnim stališčem bi morali izkazovati srčno dobrotljivost?

• Kdo potrebuje, da mu izkazujemo srčno dobrotljivost?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 18]

Kako je Betuel izkazal srčno dobrotljivost?

[Slika na strani 21]

Rutina zvestovdana ljubezen je bila blagoslov za Naomi

[Slike na strani 23]

Človek izkazuje srčno dobrotljivost radovoljno, z določnimi dejanji ter tem, ki so v potrebi