Kdo je Bog?

»BOG je ime, ki ga navadno pripisujejo najvišjemu viru in sili vesolja, in je predmet verske vdanosti,« piše v The Encyclopedia Americana. V nekem slovarju je beseda »Bog« definirana kot »vrhovna oziroma najvišja resničnost«. Kakšna pa je narava te strahospoštljive resničnosti?

Ali je Bog neosebna sila ali pa resnična oseba? Ali ima ime? Ali je troedina entiteta, trojica, kakor so mnogi prepričani? Kako lahko Boga spoznamo? Na ta vprašanja dobimo verodostojne in zadovoljive odgovore v Bibliji. Pravzaprav nam ta prigovarja, naj Boga iščemo. Pravi namreč: »Ni daleč nobenemu od nas«. (Dejanja 17:27)

Neosebna sila ali resnična oseba?

Mnogi, ki verujejo v Boga, si ga predstavljajo kot nekakšno silo in ne kot osebo. V določenih kulturah na primer bogove enačijo z naravnimi silami. Nekateri, ki preiskujejo zbrane znanstvene dokaze o sestavi vesolja in naravi življenja na zemlji, so sklenili, da mora obstajati Pravzrok. Vseeno pa se temu Vzroku obotavljajo nadeti osebnost.

Vendar ali zapletenost stvarstva ne kaže na to, da mora imeti ta Pravzrok veliko inteligenco? Za inteligenco je potreben razum. Veliki razum, ki je odgovoren za vse stvarstvo, je last osebe, Boga. Da, Bog ima telo, toda ne fizično kot mi, temveč duhovno. »Če obstaja zemeljsko telo,« pravi Biblija, »obstaja tudi duhovno.« (1. Korinčanom 15:44, Ekumenska izdaja) Biblija naravo Boga jasno razloži z naslednjimi besedami: »Bog je duh.« (Janez 4:24) Duh je oblika življenja, ki se zelo razlikuje od naše, in je neviden človeškim očem. (Janez 1:18) Obstajajo pa tudi nevidna duhovna stvarjenja. To so angeli, »sinovi Božji«. (Job 1:6; 2:1)

Bog ni bil ustvarjen in ima duhovno telo, zato je razumljivo, da nekje prebiva. Ko Biblija govori o duhovnem področju, nam pove, da so nebesa Božje ‚mesto prebivanja‘. (1. kraljev 8:43) Biblijski pisec Pavel prav tako izjavlja: ‚Kristus je šel v samo nebo, da se kaže obličju Božjemu za nas.‘ (Hebrejcem 9:24)

 Beseda »duh« pa se v Bibliji uporablja tudi v drugačnem pomenu. Psalmist je v molitvi k Bogu rekel: »Ko pošlješ svoj dih [duh, NW], so ustvarjena.« (Psalm 104:30, EI) Z duhom ni mišljen Bog sam, temveč sila, ki jo Bog pošilja oziroma uporablja, da doseže, kar koli hoče. Z njim je Bog ustvaril fizična nebesa, zemljo in vsa živa bitja. (1. Mojzesova 1:2; Psalm 33:6) Njegov duh se imenuje sveti duh. Bog je s svetim duhom navdihnil može, ki so pisali Biblijo. (2. Petrov 1:20, 21) Torej je sveti duh nevidna dejavna sila, s katero Bog izpolnjuje svoje namene.

Bog ima edinstveno ime

Biblijski pisec Agur je spraševal: »Kdo je zbral veter v pesteh svojih? kdo je zvezal vode v oblačilo? kdo je določil vse meje zemlji? katero je ime njegovo in katero sina njegovega ime?« (Pregovori 30:4) Agur je v resnici spraševal: ‚Ali poznaš ime oziroma rodbino kakega človeka, ki je naredil vse to?‘ Edino Bog ima moč, da nadzoruje naravne sile. Stvarstvo je sicer močan dokaz za to, da Bog obstaja, vendar pa nam ne odkriva njegovega imena. Pravzaprav Božjega imena sami nikoli ne bi mogli spoznati. Spoznali bi ga lahko le, če bi nam ga odkril sam Bog. In to je tudi naredil. »Jaz sem Jehova,« pravi Stvarnik, »to je moje ime.« (Izaija 42:8, NW)

Božje edinstveno ime Jehova se samo v izvirnem besedilu Hebrejskih spisov pojavi skoraj 7000-krat. Jezus Kristus je to ime oznanil drugim in ga pred njimi poveličeval. (Janez 17:6, 26) To ime najdemo v zadnji biblijski knjigi kot del izraza »Aleluja«, ki pomeni »hvalite Jaha« (NW). ‚Jah‘ pa je skrajšana oblika imena »Jehova« (NW). (Razodetje 19:1–6) Vendar mnoge sodobne Biblije to ime le redkokdaj uporabijo. Pogosto posežejo po besedi »GOSPOD« ali »BOG«, pisani z velikimi tiskanimi črkami, tako da se loči od običajnih nazivov »Gospod« in »Bog«. Nekateri učenjaki menijo, da so Božje ime morda izgovarjali Jahve.

Zakaj se mnenja o imenu največje Osebnosti v vesolju tako razlikujejo? Problem je  nastal že pred stoletji, ko so Judje iz praznovernosti nehali izgovarjati Božje ime in so ga vsakič, ko so pri branju Svetega pisma naleteli nanj, nadomestili s hebrejsko besedo za »Suvereni Gospod«. Ker so biblijsko hebrejščino zapisovali brez samoglasnikov, ni mogoče natančno vedeti, kako so črke, iz katerih je Božje ime sestavljeno, izgovarjali Mojzes, David in drugi ljudje starih dni. Vendar je slovenska izgovarjava Jehova v rabi že stoletja in tudi v drugih jezikih so njene ustreznice že splošno sprejete. (2. Mojzesova 6:3; Izaija 26:4)

Čeprav ne vemo zagotovo, kako so Božje ime izgovarjali v stari hebrejščini, njegov pomen ni popolna neznanka. Njegovo ime pomeni »On povzroča, da postaja«. Bog Jehova se s tem sam označuje za Velikega namenjevalca. On vedno povzroči, da se njegovi nameni in obljube uresničijo. Edino pravi Bog, ki je sposoben to narediti, lahko upravičeno nosi to ime. (Izaija 55:11)

Vsemogočni Bog se po svojem imenu Jehova nedvomno loči od vseh drugih bogov. Zato se to ime v Bibliji tudi tako pogosto pojavlja. Čeprav mnogi prevajalci ne uporabljajo Božjega imena, v Psalmu 83:18 jasno piše: »Ti, ki ti je ime Jehova, [si] sam Najvišji nad vesoljno zemljo.« Jezus Kristus je med svojo strežbo sledilce poučil: »Vi torej molite takole: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi ime tvoje.« (Matevž 6:9) Torej bi morali Božje ime uporabljati, kadar molimo, govorimo o njem in ga pred drugimi hvalimo.

Ali je Jezus Bog?

Sam Bog Jehova je jasno pokazal, kdo je njegov Sin. Iz Matevževega evangelija izvemo, da je po Jezusovem krstu ‚glas iz nebes govoril: Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji.‘ (Matevž 3:16, 17) Jezus Kristus je Božji Sin.

Vendar nekateri verni ljudje pravijo, da je Jezus Bog. Drugi trdijo da je Bog troedin. Po tem nauku je »Oče Bog, Sin Bog in Sveti Duh Bog, toda to niso trije Bogovi, ampak en sam Bog«. Za vse tri velja, da »so enako večni in enakovredni«. (The Catholic Encyclopedia) Ali je takšno mišljenje pravilno?

V navdihnjenem Svetem pismu glede Jehova piše: »Od vekomaj do vekomaj si ti Bog mogočni.« (Psalm 90:2) Jehova je ‚Kralj vekov‘ – nima niti začetka niti konca. (1. Timoteju 1:17) Jezus pa je po drugi strani »prvorojenec vse stvaritve«, »začetek stvarjenja Božjega«. (Kološanom 1:13–15; Razodetje 3:14) Jezus je o Bogu kot svojem Očetu dejal: »Oče je večji od mene.« (Janez 14:28) Pojasnil je tudi, da nekaterih stvari niso vedeli ne on ne angeli, ampak samo Bog. (Marko 13:32) Še več, Jezus je v molitvi k svojemu Očetu rekel: »Ne moja volja, ampak tvoja se zgodi!« (Lukež 22:42) H komu je molil, če ne k Osebnosti, ki je bolj vzvišena od njega? Poleg tega je Bog tisti, ki je Jezusa obudil od mrtvih, ne pa Jezus sam. (Dejanja 2:32)

Po Svetem pismu je torej Jehova Vsemogočni Bog, Jezus pa je njegov Sin. Niti pred Jezusovim prihodom na zemljo oziroma med njegovim zemeljskim življenjem niti po tem, ko je bil Jezus obujen v življenje v nebesih, si nista bila enakovredna. (1. Korinčanom 11:3; 15:28) Spoznali smo že, da tako imenovana tretja oseba Trojice, sveti duh, ni oseba, temveč je to sila, s katero Bog dosega, kar koli hoče. Trojica torej ni svetopisemski nauk. * »Naš Bog Jehova je edini Jehova,« pravi Biblija. (5. Mojzesova 6:4, NW)

Bolje spoznajmo Boga

Da bi Boga ljubili in mu bili izključno vdani, kot si zasluži, ga moramo poznati  takšnega, kakršen v resnici je. Kako pa ga lahko bolje spoznamo? »Kar se od njega ne more videti, njegova večna moč in božanstvo, to se od ustvarjenja sveta zaznava z umom in vidi po njegovih delih,« piše v Bibliji. (Rimljanom 1:20) Boga lahko med drugim bolje spoznamo tako, da opazujemo njegovo stvarstvo in o tem s cenjenjem premišljujemo.

Vendar pa iz stvarstva ne izvemo vsega, kar bi morali vedeti o Bogu. Da bi na primer razumeli, da je on resnična duhovna oseba z edinstvenim imenom, moramo pogledati v Biblijo. Pravzaprav lahko s preučevanjem Biblije Boga najbolje spoznamo. Jehova nam po Svetem pismu veliko več pove o tem, kakšen Bog je. Prav tako nam razodeva svoje namene in nas poučuje o svojih poteh. (Amos 3:7; 2. Timoteju 3:16, 17) Kako srečni smo lahko, ker Bog želi, da bi ‚prišli do spoznanja resnice‘ in bi nam tako njegove ljubeče priprave koristile! (1. Timoteju 2:4) Zato se na vso moč potrudimo, da bi o Jehovu izvedeli vse, kar lahko.

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 5]

Bog je s svetim duhom ustvaril zemljo in navdihnil može, da so napisali Biblijo

[Slika na strani 5]

Glas iz nebes je rekel: »Ta je Sin moj.«

[Slika na strani 7]

Jezus je molil k Bogu – Osebnosti, ki je bolj vzvišena od njega

[Slika na strani 7]

Jezus je Božje ime oznanil drugim

[Slika na strani 7]

Boga lahko bolje spoznamo