Vprašanja bralcev

Ali je modro, da je pravi kristjan navzoč na pogrebu ali poroki v cerkvi?

Jehovu ni pogodu, da sodelujemo v kateri koli obliki krive vere, zato se je treba tega varovati. (2. Korinčanom 6:14–17; Razodetje 18:4) Cerkveni pogreb je verski obred, h kateremu skoraj gotovo spada tudi pridiga, v kateri se razglaša takšne nesvetopisemske zamisli, kot sta nesmrtnost duše in nebeška nagrada za vse dobre ljudi. K temu lahko spadajo tudi takšne navade, kot je pokrižati se in pridružiti se molitvi duhovnika. Molitve in druga verska dejanja, ki so nasprotna biblijskemu nauku, so lahko tudi pri verskem poročnem obredu v cerkvi ali kje drugje. Kristjan se morda težko upira pritisku, da bi sodeloval s skupino, v kateri so vsi združeni pri krivem verskem dejanju. Kako nespametno se je izpostavljati takšnemu pritisku!

Kaj pa, če kristjan meni, da je dolžan biti na pogrebu ali poroki v cerkvi? Mož, ki ni Priča, lahko na primer vztraja pri tem, da ga mora krščanska žena ob takšni priložnosti spremljati. Ali naj se mu pridruži kot tiha opazovalka? Žena se morda iz spoštovanja do moževih želja odloči oditi z njim, obenem pa je odločena, da ne bo sodelovala v nikakršnem verskem obredu. Lahko pa se odloči, da ne bo šla, saj meni, da bi čustveni pritisk v takšnih okoliščinah lahko bil prehud in bi morda zaradi tega poteptala Božja načela. Odločitev je njena. Vsekakor bo želela ohraniti mir v srcu, imeti čisto vest. (1. Timoteju 1:19)

V vsakem primeru bi bilo dobro, če bi možu pojasnila, da ji vest ne dovoli sodelovati v nobenem verskem obredu niti se pridružiti petju hvalnic oziroma skloniti glavo ob molitvi. Mož bo na temelju njenega pojasnila morda sklenil, da bi se zaradi ženine navzočnosti lahko znašel v neprijetnem položaju. Morda se bo odločil, da bo zaradi ljubezni do žene, spoštovanja njenega verovanja ali zato, ker se želi ogniti takšni ali drugačni zadregi, odšel sam. Če pa vseeno vztraja, da gre žena z njim, ga bo morda spremljala samo kot opazovalka.

Razmisliti pa bi tudi morali, kako lahko s svojo navzočnostjo pri obredu v verski zgradbi vplivamo na naše sovernike. Ali bi lahko komu ranili vest? Ali bi se lahko zaradi tega omajali in se ne bi mogli tako upreti sodelovanju v malikovanju? »Da presojate, kaj je boljše in kaj ne,« opominja apostol Pavel, »da bodete čisti in brez spotikljaja [ne spotikate drugih, NW] za dan Kristusov.« (Filipljanom 1:10)

Če je dogodek povezan z bližjim sorodnikom, so tu morda še dodatni pritiski družine. Vsekakor mora kristjan skrbno pretehtati vse s tem povezane dejavnike. Morda zaradi določenih okoliščin sklene, da z njegovo navzočnostjo na cerkvenem pogrebu ali poroki, kjer je kot opazovalec, ne bo prišlo do nobenih težav. Vendar so okoliščine lahko takšne, da bi bilo zaradi navzočnosti več škode, ki bi jo povzročil lastni vesti ali vesti drugih, kakor morebitnih koristi. Naj bodo okoliščine takšne ali drugačne, kristjan bi moral biti prepričan, da ga njegova odločitev nikakor ne bo oropala čiste vesti pred Bogom in ljudmi.