Kakšen je vaš pogled na smrt?

SENCA smrti visi nad nami v vsakodnevnem življenju, ne glede na to, kako zdravi oziroma bogati smo. Smrt nas lahko doleti, ko naslednjič prečkamo cesto ali ko ležimo v postelji. Ob katastrofah, kot sta bila teroristična napada 11. septembra 2001 na mesto New York in Washington (DC), se jasno zavemo tega, da »zadnji sovražnik«, smrt, kosi po vseh družbenih slojih in vseh starostnih skupinah, včasih terja na tisoče življenj v samo nekaj minutah. (1. Korinčanom 15:26, SSP)

Vseeno pa je videti, da smrt ljudi privlači. Zdi se, da nič ne prispeva k tolikšni prodaji časopisov oziroma ne privabi toliko ljudi pred televizorje kakor novice o smrti, še zlasti o smrti velikega števila ljudi v grozljivih okoliščinah. Ljudje se, kot je videti, takšnih novic nikoli ne naveličajo, pa naj gre za smrt zaradi vojne, naravne nesreče, zločina ali bolezni. Ta obsedenost s smrtjo je najbolj zapleteno izražena v močnih čustvenih izlivih ob smrti javnih osebnosti in slavnih ljudi.

Ničesar od tega se ne da zanikati. Ljudje so še naprej prevzeti nad smrtjo – smrtjo drugih. Ko pa gre za njihovo smrt, se ustrašijo. Naša lastna smrt je tema, o kateri nas večina ne želi premišljevati.

Ali vas smrt bega?

Misel na lastno smrt je vedno neprijetna in vedno bo. Zakaj je tako? Zato ker je Bog v nas vsadil močno željo po večnem življenju. »Tudi večnost jim je položil v srce,« piše v Propovedniku 3:11. Neogibnost smrti je potemtakem v ljudeh povzročila notranji boj, nenehno nesoglasje. Da bi ljudje ta notranji boj pomirili in potešili prirojeno hrepenenje po nadaljnjem življenju, so si izmislili vsa mogoča verovanja, od nauka o nesmrtnosti duše do verovanja v reinkarnacijo.

Smrt je vsekakor vznemirjajoč, grozljiv dogodek in strah pred smrtjo je razširjen po vsem svetu. Zato ne bi smeli biti presenečeni, da celotna človeška družba gleda na smrt kot na grožnjo. Smrt med drugim razkrije, kako skrajno nesmiselno je življenje posvetiti prizadevanju za bogastvom in vplivom.

Osamljeni ob smrti?

V preteklosti so neozdravljivo bolnim oziroma smrtno ranjenim navadno pustili umreti v intimnem in prijetnem okolju lastnega doma. V biblijskih časih se je to pogosto  dogajalo in v nekaterih kulturah je še danes tako. (1. Mojzesova 49:1, 2, 33) Pri takšnih dogodkih se družina zbere skupaj, v pogovoru pa sodelujejo tudi otroci. Tako ima vsak družinski član občutek, da ne žaluje sam, in tolaži ga to, da skupaj nosijo breme in skupaj žalujejo.

To je v velikem nasprotju s tem, kar se dogaja v družbi, v kateri je pogovarjanje o smrti tabu tema. Takšne pogovore imajo za nekaj mračnega in pri njih otroci ne smejo sodelovati, češ da je to zanje »preveč«. Dandanes je umiranje v mnogočem drugačno in pogosto bolj osamljeno. Čeprav bi večina raje umrla doma, v miru in kjer bi jih družina ljubeče negovala, je za mnoge kruta resničnost to, da umrejo v bolnišnici, običajno osamljeni in v bolečinah, priklenjeni na zastrašujočo množico vrhunske opreme. Po drugi strani pa milijoni umirajo anonimno, kot brezimenske žrtve genocida, lakote, aidsa, državljanske vojne ali skrajne revščine.

Tema za razmišljanje

Biblija nas ne odvrača od razmišljanja o smrti. Pravzaprav v Propovedniku 7:2 piše: »Bolje je iti v hišo žalosti nego v hišo pojedine, ker v oni se vidi konec vseh ljudi.« Kadar se srečamo z resničnostjo smrti, morda pustimo svoje vsakdanje zadeve oziroma dejavnosti in se osredinimo na kratkost življenja. To nam lahko pomaga živeti bolj smiselno, namesto da bi se skozi življenje zgolj prebijali ali ga zapravljali.

Kakšen je vaš pogled na smrt? Ali ste preiskali svoje občutke, verovanja, upanja in strahove glede konca svojega življenja?

Človek narave smrti ni sposoben razložiti in doumeti, prav kakor ne more pojasniti in razumeti narave življenja. O tem lahko zanesljivo spregovori le naš Stvarnik. Pri njem je »življenja vir« in ‚pri njem je rešitev iz smrti‘. (Psalm 36:9; 68:20) Morda se zdi presenetljivo, vendar vas bo preiskava nekaterih priljubljenih verovanj o smrti v luči Božje Besede potolažila in poživila. Odkrili boste, da s smrtjo ni nujno vsega konec.

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

Ker se lahko zgodi, da umremo, nam to pomaga živeti bolj smiselno