Koga kriviti – vas ali vaše gene?

ZNANSTVENIKI se vztrajno trudijo, da bi našli genetske vzroke za alkoholizem, homoseksualnost, promiskuiteto, nasilje in drugo odklonsko vedenje ter celo za samo smrt. Ali ne bi čutili olajšanja, če bi ugotovili, da nismo odgovorni za svoja dejanja, ampak smo zgolj žrtve biologije? Ljudje že po naravi za svoje napake radi krivimo koga oziroma kaj drugega.

Če so res krivi geni, znanstveniki pravijo, da jih bodo morda lahko z genetskim inženirstvom spremenili in iz njih odstranili nezaželene osebnostne poteze. Nedavni uspeh v razkritju zaporedja celotnega človeškega genoma daje takšnim upom nov zagon.

Vendar pa ta scenarij temelji na predpostavki, da je naš genetski ustroj zares tisti krivec, ki je odgovoren za vse naše grehe in napake. Ali so znanstveni detektivi našli dovolj dokazov, da bi obtožili naše gene? Očitno je, da bo odgovor korenito vplival na to, kako gledamo nase in na našo prihodnost. Toda preden preiščemo dokaze, poglejmo, kako je nastalo človeštvo, in vse nam bo jasnejše.

Kako se je vse začelo

Večina ljudi pozna oziroma je vsaj že slišala za pripoved o tem, kako sta se prva dva človeka, Adam in Eva, v edenskem vrtu pregrešila. Ali sta bila že vse od začetka ustvarjena z nekakšno hibo v genih, neke vrste konstrukcijsko napako, zaradi katere sta bila nagnjena h grehu in neposlušnosti?

Njun Stvarnik, Bog Jehova, čigar dela so vsa popolna, je razglasil, da je krona zemeljskega stvarstva ‚zelo dobra‘. (1. Mojzesova 1:31, SSP; 5. Mojzesova 32:4) To, da je bil s svojim delom zadovoljen, je razvidno tudi iz tega, da je prva človeka blagoslovil in jima naročil, da naj bosta rodovitna, naj napolnita zemljo s človeškimi stvarjenji in naj prevzameta skrb za njegovo zemeljsko stvarstvo – tega zanesljivo ne bi naredil nekdo, ki bi dvomil o svoji stvaritvi. (1. Mojzesova 1:28)

V Bibliji o ustvaritvi prvega človeškega para piše: »Ustvaril je Bog človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril: moža in ženo ju je ustvaril.« (1. Mojzesova 1:27) To ne pomeni, da sta bila ustvarjena tako, da bi bila fizično podobna Bogu, saj ‚je Bog duh‘. (Janez 4:24) Ne, to pomeni, da sta bila obdarovana  z Božjimi lastnostmi in s čutom za moralnost, vestjo. (Rimljanom 2:14, 15) Imela sta tudi svobodno voljo, sposobna sta bila tehtati zadeve in se odločati, kako bosta ravnala.

Vendar naša prastarša nista bila brez smernic. Prav nasprotno, bila sta posvarjena pred posledicami napačnega ravnanja. (1. Mojzesova 2:17) Dokazi tako kažejo, da se je Adam, ko je bil pred moralno odločitvijo, odločil narediti to, kar se mu je takrat zdelo primerno oziroma koristno. Namesto da bi razmislil o svojem odnosu s Stvarnikom oziroma dolgoročnih posledicah svojega dejanja, se je pri prestopku raje pridružil ženi. Kasneje je tudi poskušal zvaliti krivdo na Jehova, in sicer mu je rekel, da ga je zapeljala žena, ki mu jo je on dal. (1. Mojzesova 3:6, 12; 1. Timoteju 2:14)

Božji odziv na Adamov in Evin greh nam veliko razkrije. Bog ni poskušal popraviti nekakšne ‚konstrukcijske napake‘ v njunih genih, temveč je izpolnil to, kar jima je rekel, da bodo posledice njunega ravnanja, zaradi česar sta nazadnje umrla. (1. Mojzesova 3:17–19) Ta zgodnja zgodovina nam zelo osvetli naravo človekovega vedenja. *

Dokazi proti biologiji

Znanstveniki že dolgo rešujejo velikansko nalogo, da bi našli genetske vzroke in zdravila za človeške bolezni in vedenje. Po desetih letih dela je šest skupin raziskovalcev izločilo gen, ki je povezan s Huntingtonovo boleznijo, čeprav ne vedo, kako gen to bolezen sproži. Vendar pa je bil v poročilu Scientific American o tej raziskavi citiran harvardski biolog Evan Balaban, ki je rekel, da bo »neprimerno težje odkriti gene vedenjskih motenj«.

Pravzaprav so bile raziskave, pri katerih skušajo določene gene povezati s človeškim vedenjem, do sedaj neuspešne. Psychology Today na primer o naprezanju, da bi našli genetske vzroke za depresijo, poroča: »Epidemiološki podatki o pogostejših duševnih boleznih jasno kažejo, da te nimajo zgolj genetskih vzrokov.« V poročilu je naveden primer: »Pri Američanih, ki so se rodili pred letom 1905, je bilo v starosti 75 let 1 odstotek depresivnih ljudi. Med Američani, ki so se rodili pol stoletja kasneje, pa jih 6 odstotkov postane depresivnih že pri štiriindvajsetih!« Iz tega je torej razvidno, da lahko takšne dramatične spremembe v tako kratkem času nastanejo  le zaradi zunanjih oziroma družbenih dejavnikov.

Kaj iz teh in številnih drugih preučevanj izvemo? Čeprav imajo morda geni vlogo pri oblikovanju naše osebnosti, pa so nedvomno prisotni še drugi vplivi. Eden glavnih dejavnikov je naše okolje, ki se je v sodobnem času korenito spremenilo. Knjiga Boys will Be Boys glede tega, čému so današnji mladi izpostavljeni pri priljubljenem razvedrilu, opaža, da je malo verjetno, da bodo otroci razvili trdna moralna načela, ko pa »odraščajo ob gledanju na desetine tisočev ur televizijskih oddaj in filmov, v katerih so ljudje napadeni, ustreljeni, zabodeni, razmesarjeni, razsekani, odrti iz kože ali razkosani, in ko odraščajo ob poslušanju glasbe, ki opeva posilstvo, samomor, droge, alkohol in fanatizem«.

Satan, »vladar tega sveta«, je očitno oblikoval okolje, ki zadovoljuje človekove najnizkotnejše želje. In kdo lahko zanika, da takšno okolje ne vpliva močno na vse nas? (Janez 12:31, SSP; Efežanom 6:12; Razodetje 12:9, 12)

Korenina človeških težav

Kot smo že videli, so se problemi človeštva začeli, ko je prvi človeški par grešil. Posledica? Čeprav rodovi Adamovih potomcev niso odgovorni za Adamov greh, so kljub temu ob rojstvu vsi podedovali grešnost, nepopolnost in smrt. V Bibliji je pojasnjeno: »Zatorej, kakor je po enem človeku prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12)

Človeku nepopolnost vsekakor škoduje. Vendar ga to ne odvezuje vseh moralnih odgovornosti. Biblija kaže, da bo Jehova tiste, ki verujejo v njegovo pripravo za življenje in svoje življenje prilagajajo njegovim merilom, odobraval. Jehova je zaradi svoje srčne dobrotljivosti uvedel milostno pripravo, da bi človeštvo odkupil, tako rekoč nazaj kupil tisto, kar je Adam zapravil. Ta priprava je odkupna žrtev njegovega popolnega Sina, Jezusa Kristusa, ki je rekel: »Tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje.« (Janez 3:16; 1. Korinčanom 15:21, 22)

Apostol Pavel je svojo veliko hvaležnost za to pripravo izrazil z vzklikom: »Jaz nesrečni človek! kdo me otme iz telesa te smrti? Hvala bodi Bogu po Jezusu Kristusu, Gospodu našem!« (Rimljanom 7:24, 25) Pavel je vedel, da bo lahko na podlagi odkupne žrtve Jezusa Kristusa prosil Boga za odpuščanje, če bo zaradi šibkosti podlegel grehu. *

Enako kot v prvem stoletju so tudi danes mnogi, ki so prej živeli zelo nemoralno oziroma so bili v navidez brezupnem stanju, prišli do točnega spoznanja biblijske resnice, naredili potrebne spremembe in jih sedaj Bog blagoslavlja. Spremembe, ki so jih morali narediti, niso bile enostavne in mnogi se morajo še vedno bojevati s škodljivimi težnjami. Vendar jim z Božjo pomočjo uspeva ohranjati značajnost in služenje Bogu jih radosti. (Filipljanom 4:13, SSP) Razmislite le o enem zgledu človeka, ki je naredil korenite spremembe, da bi ugajal Bogu.

Spodbudno doživetje

»Ko sem bil kot mlad fant v internatu, sem se zapletel v homoseksualne odnose, čeprav  se nisem nikoli imel za homoseksualca. Starša sta bila razvezana in hrepenel sem po starševski naklonjenosti, ki je nikoli nisem prejel. Po končani šoli sem služil vojaški rok. Tam je bila v sosednjih barakah skupina homoseksualcev. Zavidal sem jim njihov življenjski slog, zato sem se začel z njimi družiti. Po enoletnem druženju sem se imel za homoseksualca. ‚Takšen pač sem,‘ sem razmišljal, ‚in ne morem si pomagati.‘

Začel sem se učiti njihovega žargona in zahajati v klube homoseksualcev, kjer ni bilo težko priti do drog in alkohola. Čeprav je bilo vse to na zunaj videti zelo razburljivo in privlačno, je bilo v resnici odvratno. Globoko v sebi sem čutil, da je takšen odnos nenaraven in da nima prihodnosti.

V nekem majhnem mestu sem naletel na kraljestveno dvorano Jehovovih prič, medtem ko je potekal shod. Vstopil sem in prisluhnil govoru, ki je obravnaval prihodnje rajske razmere. Zatem sem se seznanil z nekaterimi Pričami, ki so me povabili na zbor. Šel sem in to je bilo pravo odkritje – videl sem srečne družine, kako skupaj častijo Boga. S Pričami sem začel preučevati Biblijo.

Čeprav je bil to zame pravi boj, sem se začel ravnati po tem, kar sem se učil iz Biblije. Uspel sem se osvoboditi vseh svojih nečistih navad. Po štirinajstmesečnem preučevanju sem svoje življenje posvetil Jehovu in se krstil. Prvič v življenju sem imel prave prijatelje. Lahko sem pomagal tudi drugim, da so spoznali biblijsko resnico, sedaj pa služim v krščanski občini kot strežni služabnik. Jehova me je prav zares blagoslovil.«

Smo odgovorni

Vso krivdo za naše napačno ravnanje enostavno ne moremo zvaliti na gene. V Psychology Today piše, da s tem problemov ne rešimo oziroma jih ne premagamo, ampak nas to »lahko navaja na nebogljenost, ki pa je korenina mnogih naših problemov. Namesto da bi to probleme zmanjšalo, je videti, da jih le še poveča.«

Res je, da se moramo bojevati proti močnim škodljivim vplivom, med katere spadajo naša lastna grešna nagnjenja in naprezanja Satana, da bi nas odvrnil od poslušnosti Bogu. (1. Petrov 5:8) In res je tudi, da lahko naši geni tako ali drugače vplivajo na nas. Vendar zagotovo nismo nemočni. Pravi kristjani imamo močne zaveznike – Jehova, Jezusa Kristusa, Božji sveti duh, njegovo Besedo Biblijo in krščansko občino. (1. Timoteju 6:11, 12; 1. Janezov 2:1)

Preden so Izraelci kot narod vstopili v Obljubljeno deželo, jih je Mojzes z naslednjimi besedami spomnil na njihovo odgovornost pred Bogom: »Predložil sem ti danes življenje in smrt, blagoslov in prokletstvo: izvoli si torej življenje, da bi živel ti in zarod tvoj, da ljubiš GOSPODA, svojega Boga, poslušaš njegov glas in se ga oklepaš.« (5. Mojzesova 30:19, 20, poudarili mi.) Enako se mora tudi danes vsak odgovoren posameznik osebno odločiti, ali bo služil Bogu in izpolnjeval njegova pričakovanja. Izbira je vaša. (Galatom 6:7, 8)

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 9]

Ali sta bila Adam in Eva nagnjena h grehu zaradi nekakšne hibe v genih?

[Slika na strani 10]

Ali naj bi vsak človek sprejel odgovornost za svoje odločitve?

[Vir slike]

Uživalka drog: Godo-Foto

[Slika na strani 11]

Prizadevanja, da bi našli genetske vzroke za človekovo vedenje, so bila neuspešna

[Slika na strani 12]

Z udejanjanjem tega, kar piše v Bibliji, se lahko odkritosrčni posamezniki spremenijo