»Pogreznili so se«

»Valovje jih je zagrnilo, pogreznili so se v globočine kakor kamen.«

S TEMI besedami so Mojzes in Izraelci v pesmi praznovali rešitev skozi Rdeče morje in uničenje egipčanskega nasprotnika, ki jih je zasledoval – faraona in njegovih vojaških sil. (2. Mojzesova 15:4, 5)

Za vsakega, ki je bil priča temu veličastnemu dogodku, je bil pouk jasen. Nihče ne more uspešno kljubovati oziroma se upirati Jehovovi oblasti in še naprej živeti. Vendar pa so samo nekaj mesecev kasneje ugledni Izraelci (Korah, Datan, Abiram in 250 njihovih privržencev) javno oporekali Mojzesovi in Aronovi od Boga dani oblasti. (4. Mojzesova 16:1–3)

Mojzes je po Jehovovem navodilu Izraelce posvaril, naj se umaknejo od šotorov upornikov. Datan in Abiram sta, s svojimi družinskimi člani ob strani, predrzno vztrajala pri svojem. Mojzes je nato objavil, da bo Jehova na svoj način ljudstvu razjasnil, da so ti možje »zaničevali GOSPODA«. Tedaj je Jehova zemljo pod njihovimi nogami razklal. »Tako se pogreznejo z vsem, kar so imeli, živi v kraj mrtvih, in zemlja se zapre nad njimi.« Kaj pa se je zgodilo s Korahom in drugimi uporniki? »Ogenj šine od GOSPODA in požre tistih dvesto in petdeset mož, ki so darovali kadilo.« (4. Mojzesova 16:23–35; 26:10)

Faraon in njegove čete, pa tudi ti uporniki v pustinji, so bili vsi uničeni, ker niso priznali Jehovove oblasti in Njegovega zanimanja za svoje ljudstvo. Zato je nujno, da vsi, ki bi v teh kritičnih dneh radi izkusili Jehovovo zaščito, spoznajo in ubogajo Jehova kot »Najvišjega« in »Vsemogočnega«. Če delajo tako, si lahko vzamejo k srcu Jehovove pomirjevalne besede: »Pade jih ob strani tvoji tisoč in desetkrat tisoč na desnici tvoji, a k tebi se ne približa. Samo z očmi svojimi boš to gledal in videl povračilo brezbožnikov. Ker si rekel: Ti, GOSPOD [Jehova, NW], si pribežališče moje, Najvišjega si postavil za prebivališče svoje.« (Psalm 91:1, 7–9)