Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Veselite se v Jehovovi pravičnosti

Veselite se v Jehovovi pravičnosti

Veselite se v Jehovovi pravičnosti

»Kdor teži za pravičnostjo in dobrotljivostjo, doseže življenje, pravičnost in čast.« (PREGOVORI 21:21)

1. Katere poti danes ljudi vodijo do pogubnih rezultatov?

»JE POT, ki se zdi ravna človeku, njen konec pa je pot v smrt.« (Pregovori 16:25) Kako natančno ta biblijski pregovor opiše poti večine današnjih ljudi! Ljudem je na splošno mar le za to, kar je prav v njihovih očeh. Ne menijo se niti za najosnovnejše potrebe drugih. (Pregovori 21:2) Trdijo sicer, da spoštujejo deželne zakone in merila, vendar jih ob vsaki priložnosti skušajo obiti. Družba je zato razdeljena, zmedena in negotova. (2. Timoteju 3:1–5)

2. Kaj je nujno potrebno za človekovo dobro?

2 Za naše lastno dobro, pa tudi za mir in varnost celotne človeške družine, nujno potrebujemo zakon oziroma merilo, ki je pravično, takšno, ki bi ga vsi ljudje voljno sprejeli in ubogali. Očitno noben zakon oziroma merilo, ki ga je oblikoval človek, naj je ta še tako moder ali iskren, ne more zadovoljiti te potrebe. (Jeremija 10:23; Rimljanom 3:10, 23) Kaj, če takšno merilo obstaja? Kje ga lahko najdemo in kakšno je? Verjetno pa je še pomembnejše vprašanje: Če takšno merilo obstaja, ali se ga bom razveselil in ga brez ugovora sprejel?

Najti pravično merilo

3. Kdo najbolj ustreza, da dá ljudem merilo, ki bi ga vsi sprejeli in bi jim koristilo, ter zakaj?

3 Da bi prišli do merila, ki je sprejemljivo in koristno za vsakogar, se bomo morali obrniti na nekoga, ki presega rasne, kulturne in politične meje ter ga ne ovirata človeška kratkovidnost in šibkost. Edini, ki temu ustreza, je nedvomno vsemogočni Stvarnik, Bog Jehova, ki objavlja: »Kakor so nebesa višja od zemlje, tako so pota moja višja nego vaša pota in misli moje nego vaše misli.« (Izaija 55:9) Poleg tega Biblija opisuje Jehova kot ‚Boga zvestobe, v katerem ni krivičnosti, pravičen in resničen je‘. (5. Mojzesova 32:4) Skozi celotno Biblijo nahajamo izraz »GOSPOD je pravičen«. (2. Mojzesova 9:27; 2. letopisov 12:6; Psalm 11:7; 129:4; Žalostinke 1:18; Razodetje 19:2, podčrtna opomba v NW) Da, za absolutno merilo se lahko obrnemo na Jehova, ker je zvest in pravičen.

4. Kaj po Bibliji pomeni pravičnost?

4 Večina ljudi gleda negativno, celo prezirljivo, na tiste, ki se imajo za bolj pravične ali svete od drugih. Po biblijskem pojmovanju k pravičnosti spada to, da je kdo pošten, značajen, kreposten; nedolžen, brez greha; da ustreza načelom Božjega zakona oziroma priznava moralna merila; ravna pravično. Ali se ne bi veselili zakona oziroma merila, ki bi ga odlikovale takšne značilnosti?

5. Opišite pravičnost, kot je izražena v Bibliji.

5 V Encyclopaedii Judaici glede pravičnosti piše: »Pravičnost ni abstrakten pojem, temveč dejansko pomeni vsekdar delati pravično.« Božja pravičnost na primer ni le notranja ali osebna lastnost Boga, kakor sta to svetost in čistost. Nasprotno, to je izraz njegove osebnosti, ki se kaže s pravičnimi potmi. Lahko bi rekli, da je vse, kar Jehova dela in kar izvira od njega, pravično, saj je on svet in čist. Kot piše v Bibliji: »Pravičen je GOSPOD na vseh potih svojih in milostiv v vseh svojih delih.« (Psalm 145:17)

6. Kaj je Pavel dejal o nekaterih nevernih Judih svojih dni in zakaj?

6 Apostol Pavel je to misel poudaril v pismu kristjanom v Rimu. O nekaterih nevernih Judih je zapisal: »Zakaj ne poznavajoč Božje pravičnosti in hoteč utrditi lastno pravičnost, se niso podvrgli pravičnosti Božji.« (Rimljanom 10:3) Zakaj je Pavel zanje dejal, da ‚ne poznajo Božje pravičnosti‘? Ali niso bili poučeni o Postavi, pravičnih Božjih merilih? Seveda so bili. Vendar je večina na pravičnost gledala samo kot na osebno vrlino, ki naj bi se jo dosegalo s tankovestnim, skrbnim izpolnjevanjem verskih pravil, namesto kot na merilo, ki bi usmerjalo njihovo ravnanje z drugimi. Kakor verski voditelji Jezusovih dni so tudi oni zgrešili pravi pomen pravice in pravičnosti. (Matevž 23:23–28)

7. Kako se kaže Jehovova pravičnost?

7 Povsem nasprotno pa se Jehovova pravičnost izraža in je jasno vidna v vsem, kar Jehova dela. Čeprav ta od njega zahteva, da ne prezre grehov namernih prestopnikov, pa zaradi tega ni hladen in zahteven Bog, ki naj bi se ga bali in ogibali. Nasprotno, njegova pravična dejanja so priskrbela temelj, na katerem se mu lahko človeštvo približa in reši strašnih posledic greha. Zato je Jehova povsem ustrezno opisan kot ‚pravičen Bog in rešitelj‘. (Izaija 45:21)

Pravičnost in rešitev

8., 9. Kako je Postava izražala Božjo pravičnost?

8 Da bi razumeli povezavo med Božjo pravičnostjo in ljubečim dejanjem rešitve, premislimo o Postavi, ki jo je Jehova po Mojzesu dal izraelskemu narodu. Ni dvoma, da je bila Postava pravična. Mojzes je v poslovilnem govoru spomnil Izraelce: »Kje je velik narod, ki ima postave in sodbe tako pravične, kakor je ves ta zakon, ki vam ga danes stavim pred oči?« (5. Mojzesova 4:8) Stoletja kasneje je Izraelov kralj David objavil: »Sodbe GOSPODOVE [so] zgolj resnica, pravične so vse.« (Psalm 19:9)

9 Jehova je po Postavi razjasnil svoja popolna merila za to, kaj je prav in kaj narobe. Postava je podrobno opisovala, kako naj se Izraelci vedejo, pa ne le v verskih zadevah, temveč tudi kar se tiče posla, zakonskega stanu, prehrane in higiene ter seveda sodnih odločitev. Postava je prav tako vsebovala stroge kazni zoper kršilce, za nekatere primere je določevala celo smrtno kazen. * Vendar ali so bile Božje pravične zahteve, izražene v Postavi, za ljudi težko in utrudljivo breme, ki jih je ropalo svobode in veselja, kot to danes mnogi trdijo?

10. Kaj so tisti, ki so ljubili Jehova, čutili do njegovih zakonov?

10 Tisti, ki so ljubili Jehova, so se zelo veselili njegovih pravičnih zakonov in odredb. Kralj David denimo ni le priznal, da so Jehovove sodne odločbe resnične in pravične, kot smo brali, temveč jih je tudi srčno ljubil in bil zanje hvaležen. Glede Jehovovih zakonov in sodnih odločb je zapisal: ‚Zaželjena [je] bolj nego zlato, da, nego mnogo čistega zlata, in slajša nego med, nego samotok medeni. Služabnik tvoj prejema tudi opomine po njej; kdor jo hrani, plačilo ima veliko.‘ (Psalm 19:7, 10, 11)

11. Kako se je Postava izkazala za ‚vzgojiteljico do Kristusa‘?

11 Stoletja kasneje je Pavel poudaril celo večji pomen Postave. Galačanom je pisal: »Postava [je bila] voditeljica [vzgojiteljica, SSP] naša do Kristusa, da bi bili iz vere opravičeni.« (Galatom 3:24) Vzgojitelj je bil v Pavlovih dneh služabnik oziroma suženj v kakšni veliki družini. Njegova naloga je bila, da ščiti otroke in jih spremlja v šolo. Podobno je Postava ščitila Izraelce pred poniževalno moralo in verskimi običaji okoliških narodov. (5. Mojzesova 18:9–13; Galatom 3:23) Poleg tega so se Izraelci zaradi nje zavedali svoje grešnosti ter potrebe po odpuščanju in rešitvi. (Galatom 3:19) Ureditve glede žrtvovanja so poudarjale potrebo po odkupni žrtvi in tako priskrbele preroški vzorec, po katerem se je lahko prepoznalo pravega Mesija. (Hebrejcem 10:1, 11, 12) Ko je Jehova po Postavi izražal svojo pravičnost, je pri tem mislil na človekov blagor in večno rešitev.

Tisti, ki jih je Bog priznal za pravične

12. Kaj bi lahko Izraelci dosegli s skrbnim izpolnjevanjem Postave?

12 Postava, ki jo je dal Jehova, je bila pravična v vseh pogledih, zato bi lahko Izraelci, s tem da bi jo ubogali, dosegli pravičen položaj pred Bogom. Preden so vstopili v Obljubljeno deželo, jih je Mojzes spomnil: »To nam bode pravičnost, ako bomo pazili, da izpolnimo vso to zapoved pred GOSPODOM, Bogom svojim, kakor nam je zapovedal.« (5. Mojzesova 6:25) Poleg tega je Jehova že prej obljubil: »Pazite torej na moje postave in moje sodbe, po katerih bo človek, izpolnjujoč jih, živel. Jaz sem GOSPOD.« (3. Mojzesova 18:5; Rimljanom 10:5)

13. Ali je bil Jehova krivičen, da je od svojega ljudstva zahteval, naj upoštevajo pravično Postavo? Pojasnite.

13 Izraelci kot narod na žalost niso ‚izpolnili vseh teh zapovedi pred GOSPODOM‘ in zato niso prejeli obljubljenih blagoslovov. Niso upoštevali vseh Božjih zapovedi, ker je bila Božja Postava popolna, oni pa ne. Ali to pomeni, da je Bog krivičen oziroma nepravičen? Seveda ne. Pavel je zapisal: »Kaj torej porečemo? je li mar krivičnost pri Bogu? Nikakor ne.« (Rimljanom 9:14) Bog je pravzaprav posameznike kljub njihovi nepopolnosti in grešnosti imel za pravične, že preden je dal Postavo, pa tudi po njej. Med takimi bogaboječimi ljudmi so tudi Noe, Abraham, Job, Rahaba in Daniel. (1. Mojzesova 7:1; 15:6; Job 1:1; Ezekiel 14:14; Jakob 2:25) Vprašanje torej je: Na temelju česa je Bog imel te posameznike za pravične?

14. Kaj je v Bibliji mišljeno, ko je za ljudi rečeno, da so »pravični«?

14 Ko Biblija govori o ljudeh kot o »pravičnih«, ne namiguje na brezgrešnost ali popolnost. Ne, to pomeni, da posameznik izpolnjuje dolžnosti, ki jih ima do Boga in ljudi. Noe je bil na primer imenovan ‚pravičen mož‘ in »popoln med vrstniki svojimi«, ker je ‚vse storil prav tako, kakor mu je zapovedal Bog‘. (1. Mojzesova 6:9, 22; Malahija 3:18) Zaharija in Elizabeta, starša Janeza Krščevalca, ‚sta bila pravična pred Bogom, živeč po vseh zapovedih in postavah Gospodovih brez madeža‘. (Lukež 1:6) In Neizraelec, italijanski stotnik Kornelij, je bil opisan kot ‚pravičen in bogaboječ mož‘. (Dejanja 10:22)

15. S čim je pravičnost tesno povezana?

15 Poleg tega je pravičnost pri ljudeh zelo povezana s tem, kaj je v posameznikovem srcu (posameznikova vera in hvaležnost ter ljubezen do Jehova in njegovih obljub), ne samo z izpolnjevanjem Božjih zahtev. V Svetem pismu piše, da je Abraham »veroval GOSPODU, in on mu je štel to za pravičnost«. (1. Mojzesova 15:6) Abraham ni veroval le, da Bog obstaja. Verjel je tudi Njegovi obljubi glede ‚semena‘. (1. Mojzesova 3:15; 12:2; 15:5; 22:18) Na temelju takšne vere in del, povezanih z njo, je Jehova lahko z Abrahamom in drugimi zvestimi, pa čeprav nepopolnimi ljudmi navezal odnos in jih blagoslovil. (Psalm 36:10; Rimljanom 4:20–22)

16. Kaj omogoča vera v odkupnino?

16 Pravičnost ljudi je navsezadnje odvisna od vere v odkupno žrtev Jezusa Kristusa. Pavel je o kristjanih v prvem stoletju pisal: »Dobivajo opravičenje [razglašeni so za pravične, NW] daroma ž njegovo [Božjo] milostjo po odkupu, ki je v Kristusu Jezusu.« (Rimljanom 3:24) Pavel je tu govoril o tistih, ki so bili izbrani za Kristusove sodediče v nebeškem Kraljestvu. Jezusova odkupna žrtev pa je še milijonom drugim dala možnost, da dosežejo pravični položaj pred Bogom. Apostol Janez je v videnju videl ‚veliko množico, ki je nihče ni mogel sešteti, stoječo pred prestolom in pred Jagnjetom, oblečeno z belimi oblačili‘. Bela oblačila simbolizirajo njihovo čistost in pravičnost pred Bogom, ker »so oprali oblačila svoja in jih pobelili v krvi Jagnjetovi«. (Razodetje 7:9, 14)

Veselite se Jehovove pravičnosti

17. Kako si moramo prizadevati za pravičnostjo?

17 Čeprav je Jehova po svojem Sinu, Jezusu Kristusu, ljudem ljubeče omogočil, da dosežejo pravičen položaj pred njim, pa to še zdaleč ne pride kar samo od sebe. Posameznik mora verovati v odkupnino, uskladiti svoje življenje z Božjo voljo, se posvetiti Jehovu in to simbolizirati s krstom v vodi. Nato si mora še naprej prizadevati za pravičnostjo, podobno kot za drugimi duhovnimi lastnostmi. Timoteja, krščenega kristjana z nebeškim klicem, je Pavel goreče spodbudil: »Hodi [. . .] za pravičnostjo, pobožnostjo, vero, ljubeznijo, stanovitnostjo, krotkostjo.« (1. Timoteju 6:11; 2. Timoteju 2:22) Tudi Jezus je poudaril potrebo po nenehnem naprezanju, ko je dejal: »Ampak iščite najprej kraljestva Božjega in njegove [Božje] pravičnosti.« Morda si močno prizadevamo, da bi prejeli blagoslove Božjega kraljestva, toda ali si podobno močno prizadevamo za Jehovovimi pravičnimi potmi? (Matevž 6:33)

18. a) Zakaj si ni lahko prizadevati za pravičnostjo? b) Kaj se lahko naučimo iz Lotovega zgleda?

18 Seveda pa si ni lahko prizadevati za pravičnostjo. To pa zato, ker smo vsi nepopolni in se po naravi nagibamo k nepravičnosti. (Izaija 64:6) Še več, obkrožajo nas ljudje, ki se kaj malo menijo za Jehovova pravična pota. Naše razmere so močno podobne Lotovim, ki je živel v razvpito pokvarjeni Sodomi. Apostol Peter je pojasnil, zakaj se je Jehovu zdelo primerno rešiti Lota pred neogibnim uničenjem. Dejal je: »S pogledom in sluhom je ta pravičnik dan na dan mučil pravično dušo svojo ž njih nepostavnimi deli, prebivajoč med njimi.« (2. Petrov 2:7, 8) Zato je dobro, da se vsakdo med nami vpraša: ‚Ali potiho v srcu odobravam nemoralno početje, ki ga vidimo okrog sebe? Ali menim, da je priljubljena, a nasilna zabava ali šport, zgolj neokusna? Ali pa me takšna nepravična dejanja mučijo, tako kakor so Lota?‘

19. Kakšnih blagoslovov smo lahko deležni, če se veselimo Božje pravičnosti?

19 V teh nevarnih in negotovih dneh je to, da se veselimo Jehovove pravičnosti, vir varnosti in zaščite. Na vprašanje »GOSPOD, kdo sme prebivati v šatoru tvojem, kdo stanovati na gori svetosti tvoje?« je kralj David odgovoril: »Kdor živi brezmadežno in ravna pravično.« (Psalm 15:1, 2) Če si prizadevamo za Božjo pravičnostjo in se je veselimo, lahko ohranimo z Bogom dober odnos ter še naprej uživamo njegovo naklonjenost in blagoslov. Tako živimo zadovoljno, se spoštujemo in imamo duševni mir. »Kdor teži za pravičnostjo in dobrotljivostjo, doseže življenje, pravičnost in čast,« beremo v Božji Besedi. (Pregovori 21:21) Poleg tega imamo s tem, da skušamo v vsem ravnati pravično, dobre medsebojne odnose in bolj kakovostno življenje, tako moralno kot duhovno. Psalmist je objavil: »O blagor jim, ki se oklepajo pravice, ki delajo pravičnost vsak čas!« (Psalm 106:3)

[Podčrtne opombe]

^ odst. 9 Za podrobnosti glede razsežnosti mojzesovske postave glej članek »Nekaj značilnosti postavine zaveze« na straneh 214–20 v 2. zvezku Insight on the Scriptures, ki so ga izdali Jehovove priče.

Ali lahko pojasnite?

• Kaj je pravičnost?

• Kako je rešitev povezana z Božjo pravičnostjo?

• Na temelju česa Bog prizna ljudi za pravične?

• Kako se lahko veselimo Jehovove pravičnosti?

[Preučevalna vprašanja]

[Slike na strani 15]

Kralj David je Božje zakone srčno ljubil

[Slike na strani 16]

Bog je Noeta, Abrahama, Zaharija in Elizabeto ter Kornelija priznal za pravične. Ali veste zakaj?