Ravnajte se po vodilu, danem kraljem

»Naj si zapiše v knjigo prepis tega zakona [. . .] in ima naj jo pri sebi ter jo bere vse dni svojega življenja.« (5. MOJZESOVA 17:18, 19)

1. Komu bi si kristjan morda želel biti podoben?

MORDA se težko zamišljate v vlogi kralja oziroma kraljice. Kateri zvesti kristjan in preučevalec Biblije pa bi si predstavljal sebe s kraljevsko oblastjo, kakršno so imeli dobri kralji, denimo David, Josija, Ezekija ali Josafat? Toda lahko ste jim podobni in tudi morali bi jim biti vsaj v eni posebni zadevi. V čem? In zakaj bi si morali želeti, da ste jim v tem podobni?

2., 3. Kaj je Jehova predvidel v zvezi s človeškim kraljem in kaj naj bi kralj delal?

² Bog je v Mojzesovih dneh, veliko prej, preden je Izraelcem odobril človeškega kralja, predvidel, da bo v ljudstvu vzniknila želja po tem, da bi imeli kralja. Zato je navdihnil Mojzesa, da je v postavino zavezo zajel tudi ustrezne napotke. To so bili kraljevi napotki oziroma smernice za kralja.

³ Bog je dejal: »Ko prideš v deželo, ki ti jo daje GOSPOD, Bog tvoj, [. . .] in ko porečeš: Hočem si kralja postaviti, kakor ga imajo vsi narodi okoli mene, tedaj si smeš postaviti za kralja le njega, ki si ga izvoli GOSPOD, tvoj Bog [. . .]. In ko zasede prestol svojega kraljestva, naj si zapiše v knjigo prepis tega zakona [. . .] in ima naj jo pri sebi ter jo bere vse dni svojega življenja, da se nauči bati se GOSPODA, svojega Boga, hraniti vse besede tega zakona in te postave, da bi jih izpolnjeval.« (5. Mojzesova 17:14–19)

4. Kakšne Božje smernice je dobil kralj?

⁴ Da, kralj, ki ga je Jehova izbral za svoje častilce, je moral osebno prepisati spise, ki jih lahko najdete v svoji Bibliji. Kralj je nato ta prepis moral brati dnevno, spet in spet. To ni bila nekakšna vaja za urjenje spomina. To je bilo preučevanje in imelo je koristen namen. Kralj, ki si je želel Jehovovega odobravanja, si je moral prizadevati v takšnem preučevanju, da bi si tako razvil ter ohranil pravilno stališče srca. Navdihnjene spise je moral preučevati tudi zato, da bi bil uspešen, sprevideven kralj. (2. kraljev 22:8–13; Pregovori 1:1–4)

Učiti se kakor kralj

5. Katere dele Biblije je moral kralj David prepisati in brati ter kaj je o tem menil?

⁵ Kaj menite, kaj je to zahtevalo od Davida, ko je zakraljeval Izraelu? Prepisati je moral Peteroknjižje (od Prve do Pete Mojzesove knjige). Pomislite, kolikšen vtis je moralo nanj narediti to, da je pri prepisovanju Postave gledal z lastnimi očmi in pisal z lastno roko. Mojzes je verjetno napisal tudi Jobovo knjigo ter 90. in 91. psalm. Ali je David prepisal tudi te? Mogoče. Prav tako je verjetno imel na voljo Jozuetovo knjigo, Knjigo sodnikov  in Rutino knjigo. Torej, lahko je bral in vsrkaval precejšen del Biblije. In prav to je v resnici tudi delal. Upoštevajte namreč, kako se je izrazil o Božji postavi, kar je zdaj zapisano v Psalmu 19:7–11.

6. Zakaj smo lahko prepričani, da so tudi Jezusa zanimali Sveti spisi kakor njegovega prednika Davida?

⁶ Večji David, Davidov sin Jezus, se je ravnal po podobnem vodilu. Po svoji navadi je tedensko obiskoval krajevno sinagogo. Tam je poslušal branje Svetih spisov in njihovo razlago. Še več, ob neki priložnosti je sam javno glasno bral iz Božje Besede in razložil, na kaj se prebrano nanaša. (Lukež 4:16–21) Kaj hitro lahko ugotovite, da je Jezus zelo dobro poznal Svete spise. Samo preberite evangelijske pripovedi in bodite pozorni na to, kako pogosto je izjavil »Pisano je« ali pa se skliceval na določene odlomke iz Spisov. V Matevževem zapisu govora na gori je na primer Jezus iz Hebrejskih spisov navajal 21-krat. (Matevž 4:4–10; 7:29; 11:10; 21:13; 26:24, 31; Janez 6:31, 45; 8:17)

7. Kako se je Jezus razlikoval od verskih voditeljev?

⁷ Jezus je upošteval nasvet iz Psalma 1:1–3: »Blagor možu, ki ne hodi po svetu brezbožnih [. . .]. Temuč veselje njegovo je v postavi GOSPODOVI in postavo njegovo premišljuje noč in dan. [. . .] Karkoli počenja, se mu posreči.« Kako drugačni so bili verski voditelji njegovih dni, ki so sicer ‚sedli na Mojzesov stol‘, a se niso menili za ‚GOSPODOVO postavo‘! (Matevž 23:2–4)

8. Zakaj judovskim verskim voditeljem ni koristilo branje in preučevanje Biblije?

⁸ Nekatere lahko zbega odlomek, ki se ga utegne razumeti, kot da bi Jezus odvračal od preučevanja Biblije. V Janezovem evangeliju 5:39, 40 beremo, kaj je Jezus nekaterim v svojem času dejal: »Preiskujete pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, in ta so, ki pričajo zame; a nočete priti k meni, da bi imeli življenje.« Jezus s to izjavo judovskih poslušalcev ni odvračal od preučevanja Pisem. Povedano bolj natančno, razkril je njihovo neiskrenost oziroma nedoslednost. Zavedali so se, da jih Pisma lahko vodijo do večnega življenja, toda ta ista Pisma, ki so jih preiskovali, bi jih morala tudi usmeriti k Mesiju, Jezusu. A ga niso hoteli priznati. Tako jim preučevanje ni koristilo, ker niso bili iskreni, učljivi. (5. Mojzesova 18:15; Lukež 11:52; Janez 7:47, 48)

9. Kakšen odličen zgled so nam apostoli in zgodnji preroki?

⁹ Jezusovi učenci, tudi apostoli, pa so bili povsem drugačni! Preučevali so ‚sveta pisma, ki so zmožna [človeka] zmodriti za zveličanje‘. (2. Timoteju 3:15) V tem so bili podobni zgodnjim prerokom, ki so ‚[marljivo, NW] preiskovali in izsledovali‘. Raziskovanje prerokov ni bilo le nekakšen izbruh preučevalne gorečnosti, ki bi trajal le nekaj mesecev ali leto. Apostol Peter še pravi, da so ‚[nenehno, NW] preiskovali‘, predvsem o Kristusu ter o slavi, katere je bil deležen zaradi svoje rešilne vloge za človeštvo. Peter je v svojem prvem pismu 34-krat navajal iz desetih biblijskih knjig. (1. Petrov 1:10, 11)

10. Zakaj bi moral vsakdo med nami preučevati Biblijo?

¹⁰ Naloga, ki so jo dobili kralji starega Izraela, je torej bila skrbno preučevanje Božje  Besede. Jezus se je ravnal po tem vodilu. Preučevati so jo morali tudi tisti, ki naj bi vladali s Kristusom kot kralji v nebesih. (Lukež 22:28–30; Rimljanom 8:17; 2. Timoteju 2:12; Razodetje 5:10; 20:6) Tudi za vse tiste, ki se že danes veselijo blagoslovov na zemlji pod vlado Kraljestva, je ravno tako pomembno, da se ravnajo po tem vodilu, danem kraljem. (Matevž 25:34, 46)

Kraljéva in vaša dolžnost

11. a) Kakšna nevarnost preti kristjanom glede preučevanja? b) Kaj bi se bilo dobro vprašati?

¹¹ Odločno in pošteno rečeno, vsak pravi kristjan bi moral osebno preiskovati Biblijo. To ne velja le za takrat, ko začnete preučevati Biblijo s kom od Jehovovih prič. Vsakdo bi moral biti odločen, da ne bo podoben nekaterim v dneh apostola Pavla, ki so sčasoma popustili pri osebnem preučevanju. Naučili so se, »katere so začetne prvine izrekov Božjih«, kot na primer »osnovni pouk o Kristusu« (Ekumenska izdaja). Vendar pri preučevanju niso vztrajali in se zato niso ‚povzpeli do zrelosti‘ (NW). (Hebrejcem 5:12–6:3) Skladno s tem se lahko vprašamo: ‚Kako gledam na osebno preučevanje Božje Besede, ne glede na to, ali sem del krščanske občine le nekaj časa ali pa že desetletja? Pavel je molil, da bi takratni kristjani »rastli v [točnem, NW] spoznanju Boga«. Ali je to tudi moja želja?‘ (Kološanom 1:9, 10, SSP)

12. Zakaj je pomembno, da ne odnehamo ljubiti Božje Besede?

¹² Da bi imeli dobre preučevalne navade, je zelo pomembno, da vzljubite Božjo Besedo. Psalm 119:14–16 poudarja redno, namensko premišljevanje o Božji Besedi, s čimer se je boste veselili. Naj ponovimo, da to velja ne glede na to, kako dolgo ste že kristjan. Pri tem se lahko spomnimo Timotejevega zgleda. Čeprav je ta krščanski starešina že služil kot »dober vojak Kristusa Jezusa«, ga je Pavel spodbudil, naj si prizadeva ‚prav ravnati z besedo resnice‘. (2. Timoteju 2:3, 15; 1. Timoteju 4:15) K vašemu ‚prizadevanju‘ prav gotovo spadajo dobre preučevalne navade.

13. a) Kako bi lahko pridobili več časa za biblijsko preučevanje? b) Kakšne prilagoditve bi lahko vi naredili, da bi pridobili čas za preučevanje?

¹³ Korak do dobrih preučevalnih navad je redno načrtovanje časa za preučevanje Biblije. Kako v tem uspevate? Ne glede na to, kako si boste iskreno odgovorili, ali menite, da bi vam koristilo, če bi osebnemu preučevanju posvetili več časa? ‚Kako naj si načrtujem čas za to?‘ se morda sprašujete. Nekateri so s tem, da zjutraj vstanejo malo prej, pridobili več časa za učinkovito biblijsko preučevanje. Morda petnajst minut berejo Biblijo ali pa osebno raziskujejo kako temo. Nadaljnja možnost je ta, da nekoliko prilagodite svoj tedenski urnik. Morda imate navado, da skoraj vsak dan berete časopis ali pa spremljate večerna poročila po televiziji. Ali bi lahko to izpustili samo za en dan v tednu? Takrat bi lahko več preučevali Biblijo. Če se odpoveste poročilom za en dan in približno 30-minutno časovno vrzel posvetite osebnemu preučevanju, boste v enem letu pridobili preko 25 ur. Pomislite, v kolikšno korist bi vam bilo 25 ur dodatnega branja Biblije ali preučevanja! Še en predlog: na koncu vsakega dneva v naslednjem tednu preglejte, katere dejavnosti ste čez dan opravili. Morda lahko kakšno dejavnost izpustite ali pa skrajšate, tako da bi imeli več časa za branje Biblije ali preučevanje. (Efežanom 5:15, 16)

14., 15. a) Zakaj je pomembno, da si pri osebnem preučevanju postavljamo cilje? b) Kakšne cilje si lahko postavimo pri branju Biblije?

¹⁴ Kaj vam bo olajšalo preučevanje in ga naredilo bolj privlačnega? Cilji. Kakšne stvarne  cilje bi si lahko postavili? Mnogim je odličen prvi cilj ta, da preberejo celotno Biblijo. Morda ste doslej prebrali le po kakšen odlomek iz Biblije in imeli od tega korist. Ali se lahko zdaj odločite, da boste prebrali celotno Biblijo? Za začetek bi lahko prebrali štiri evangelije, naslednji cilj pa bi bil, da preberete preostali del Krščanskih grških spisov. Ko vidite, da vam je to prineslo zadovoljstvo in koristi, bi lahko bil vaš naslednji cilj ta, da preberete Mojzesove knjige in zgodovinske knjige, vse do Esterine knjige. Ko boste tudi to opravili, vam Biblije ne ostane tako zelo veliko, da je ne bi mogli prebrati do konca. Neka ženska, ki je postala kristjanka pri približno 65 letih, je na notranjo stran Biblijine platnice zapisala, kdaj jo je pričela brati, in nato, kdaj jo je končala. Sedaj ima pet takšnih datumskih parov! (5. Mojzesova 32:45–47) Biblije ne bere z ekrana oziroma z natisnjene strani računalnika, ampak jo drži raje v rokah.

¹⁵ Nekateri, ki so ta cilj že dosegli in prebrali celotno Biblijo, se branja lotijo drugače, da bi bilo njihovo stalno preučevanje bolj učinkovito in zadovoljujoče. En način je ta, da pred branjem naslednje biblijske knjige preučijo pripadajoče izbrano gradivo. V knjigah »Vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno« in Insight on the Scriptures lahko najdemo odlične informacije o zgodovinskem ozadju, slogu in mogočih koristih vsake biblijske knjige. *

16. Čigavega zgleda naj ne bi posnemali pri preučevanju Biblije?

¹⁶ Pri preučevanju se ogibajte pristopa, ki je običajen za mnoge tako imenovane biblijske strokovnjake. Ti se pretirano ukvarjajo z analiziranjem besedil, kot da bi bila Biblija človeško delo. Nekateri skušajo vsako knjigo povezati z določeno skupino bralstva ali pa predstaviti cilj in domnevno gledišče njenega človeškega avtorja. Zaradi takšnega človeškega razglabljanja se utegne na biblijske knjige gledati zgolj kot na zgodovinsko delo ali pa kot na prikaz razvoja religije. Drugi strokovnjaki se zakopljejo v preučevanje besed, kakršno je jezikoslovje biblijske literature. Bolj se ukvarjajo s preučevanjem izvora besed in navajanjem hebrejskih in grških pomenov kakor pa s pomembnostjo Božjega sporočila. Ali menite, da takšni pristopi pripomorejo k trdni in živi veri? (1. Tesaloničanom 2:13)

17. Zakaj moramo na Biblijo gledati kot na knjigo, v kateri je sporočilo za vse?

¹⁷ Ali so sklepi strokovnjakov sploh tehtni? Ali je res, da ima vsaka biblijska knjiga samo eno osrednjo točko oziroma je namenjena le določenemu bralstvu? (1. Korinčanom 1:19–21) Dejstvo je, da imajo knjige Božje Besede trajno vrednost za ljudi vseh starosti in iz različnih družbenih okolij. Četudi je bila knjiga sprva namenjena enemu človeku, na primer Timoteju ali Titu, oziroma določeni skupini, morda Galačanom ali Filipljanom, pa te knjige lahko in bi jih tudi morali vsi preučevati. Pomembne so za slehernega izmed nas in posamezna knjiga  lahko obravnava različne teme ter koristi mnogim bralcem. Biblijsko sporočilo je zares vsestransko, kar nam pomaga razumeti, zakaj se ga prevaja v toliko jezikov, ki jih govorijo ljudje po svetu. (Rimljanom 15:4)

Koristi za vas in za druge

18. O čem naj bi razmišljali, ko berete Božjo Besedo?

¹⁸ Pri preučevanju boste odkrili, da je poleg razumevanja Biblije zelo koristno skušati videti tudi podrobnosti v pravem medsebojnem odnosu. (Pregovori 2:3–5; 4:7) To, kar je Jehova razodel po svoji Besedi, je tesno povezano z njegovim namenom. Zato dejstva in nasvete med branjem povezujte s tem namenom. Razmišljate lahko, kako je kak dogodek, zamisel ali pa prerokba povezana z Jehovovim namenom. Vprašajte se: ‚Kaj mi to pove o Jehovu? Kako se to nanaša na Božji namen, ki ga bo uresničilo njegovo Kraljestvo?‘ Premislite lahko tudi: ‚Kako lahko uporabim te informacije? Ali mi lahko koristijo pri tem, ko druge poučujem ali jim svetujem na temelju Svetega pisma?‘ (Jozue 1:8)

19. Komu vse koristi, ko o naučenem govorite z drugimi? Pojasnite.

¹⁹ Skrb za druge pa koristi še drugače. Med branjem Biblije in preučevanjem se boste naučili novih reči in si pridobili globlje razumevanje. Skušajte to vplesti v krepilne pogovore s svojimi družinskimi člani ali drugimi. Če boste to naredili ob primernem času in s skromnostjo, se bodo takšni pogovori nedvomno izkazali za koristne. O tem, kar ste se naučili ali kar vam je bilo zanimivo, pripovedujte prisrčno in navdušeno, tako bodo te informacije na druge naredile večji vtis. Še več, od tega boste imeli osebno korist. Kako? Izvedenci so opazili, da si človek naučeno ali prebrano dlje časa zapomni, če to, kar ima še sveže v mislih, uporabi ali ponovi, ko denimo o tem govori z drugimi. *

20. Zakaj je koristno brati Biblijo vedno znova?

²⁰ Vsakokrat, ko boste kakšno biblijsko knjigo znova brali, se boste gotovo naučili  kaj novega. Odlomki, ki vam prej niso pomenili kaj dosti, vas bodo prevzeli. Bolje jih boste razumeli. To bi moralo še poudariti dejstvo, da Biblija ni zgolj človeško delo, temveč je to pravi zaklad za vaše preučevanje in za vaše dobro. Spomnite se, da jo je moral kralj, denimo David, ‚brati vse dni svojega življenja‘.

21. Kaj lahko pričakujete, če več preučujete Božjo Besedo?

²¹ Tistim, ki si vzamejo čas za smiselno preučevanje Biblije, to neznansko koristi. Pridobivajo si duhovne bisere in razumevanje. Njihov odnos z Bogom postaja močnejši, zaupnejši. Postajajo tudi vse bolj dragocena pridobitev za družino, za brate in sestre v krščanski občini ter za tiste, ki še niso postali Jehovovi častilci. (Rimljanom 10:9–14; 1. Timoteju 4:16)

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

• Kaj se je zahtevalo od izraelskih kraljev?

• Kakšen zgled so nam Jezus in apostoli glede preučevanja Biblije?

• Kakšne prilagoditve lahko storite, da bi imeli več časa za osebno preučevanje?

• S kakšnim stališčem bi se morali lotevati preučevanja Božje Besede?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 15]

»V rokah«

»Če nas zanima [. . .] biblična konkordanca, je za to najboljši internet. Če pa želimo Biblijo brati, preučevati, razmišljati in razglabljati o njej, jo moramo imeti v rokah, saj bo le tako vstopila v naš um in srce.« (Gertrude Himmelfarb, ugledna upokojena profesorica Mestne univerze v New Yorku)