Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Učite sebe in druge o krščanski morali

Učite sebe in druge o krščanski morali

Učite sebe in druge o krščanski morali

»Ki torej učiš drugega, sebe li ne učiš?« (RIMLJANOM 2:21)

1., 2. Zaradi česa si želite preučevati Biblijo?

ZA PREUČEVANJE Božje Besede imate veliko razlogov. Verjetno želite spoznati v njej zapisana dejstva – o ljudeh, dogodkih, krajih in drugem. Želite spoznati doktrinalno resnico, ki je v nasprotju z verskimi zmotami, kot je na primer nauk o Trojici ali peklenskem ognju. (Janez 8:32) Morali bi si tudi želeti bolje spoznati Jehova, tako da bi mu lahko bili bolj podobni in bi ostali pred njim značajni. (1. kraljev 15:4, 5)

2 S tem povezan in pomemben razlog za preučevanje Božje Besede je ta, da se usposobite za poučevanje drugih, in sicer svojih domačih, znancev in celo tistih, ki jih ne poznate. Pravim kristjanom to ni dano na izbiro. Jezus je svojim učencem dejal: »Pojdite torej in pridobivajte mi v učence vse narode, [. . .] učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20)

3., 4. Zakaj je častno poučevati, kot je zapovedal Jezus?

3 Preučevati Biblijo z željo, da bi poučevali druge, je nekaj plemenitega in je lahko vir trajnega zadovoljstva. Poučevanje je že dolgo spoštovan poklic. V Encarta Encyclopedii piše: »Mnogi odrasli Judje so na učitelje gledali kot na vodnike k rešitvi in so otroke spodbujali, naj jih spoštujejo celo bolj od svojih staršev.« Za kristjane je še posebej častno to, da s preučevanjem Biblije učijo sebe in nato še druge.

4 »V učiteljskem poklicu je zaposlenih več ljudi kakor v katerem koli drugem poklicu. Približno 48 milijonov moških in žensk po vsem svetu je učiteljev.« (The World Book Encyclopedia) Učitelji v svetnih šolah so odgovorni za vzgojo mladih in lahko vplivajo na njihova kasnejša leta. Učinek je celo daljnosežnejši, ko ubogate Jezusovo zapoved o poučevanju drugih. Vaše poučevanje lahko vpliva na njihovo večno prihodnost. Apostol Pavel je to poudaril, ko je spodbudil Timoteja: »Pazi nase in na svoj nauk. Stanoviten bodi v tem; kajti to delajoč, boš rešil sebe in nje, ki te poslušajo.« (1. Timoteju 4:16, poudarili mi.) Da, vaše poučevanje je povezano z rešitvijo.

5. Zakaj je krščansko poučevanje od vseh najbolj vzvišeno?

5 Za to, da poučujemo sebe in nato še druge, nas pooblašča in vodi najvišji Vir, Suveren vesolja. To dejstvo povzdigne takšno poučevanje nad katero koli drugo, pa naj bo to poučevanje osnovnih predmetov, poklicnih veščin ali celo medicinskih ved. Pri krščanskem poučevanju se učenec med drugim uči, kako naj osebno posnema Božjega Sina, Kristusa Jezusa, in uči druge delati enako. (Janez 15:10)

Zakaj učiti sebe?

6., 7. a) Zakaj moramo učiti najprej sebe? b) Kako so se Judje v prvem stoletju izneverili kot učitelji?

6 Zakaj je rečeno, da moramo učiti najprej sebe? Prav gotovo ne moremo ustrezno učiti drugih, če nismo prej poučili sebe. Pavel je to dejstvo poudaril v miselno izzivalnem odlomku, pomembnim za takratne Jude, vendar je sporočilo važno tudi za današnje kristjane. Pavel je vprašal: »Ki torej učiš drugega, sebe li ne učiš? ki oznanjaš, naj se ne krade, kradeš? ki govoriš, naj se ne prešeštvuje, prešeštvuješ? ki so ti mrzki maliki, pleniš svetišče? ki se hvališ s postavo, s prestopanjem postave Bogu delaš nečast?« (Rimljanom 2:21–23)

7 Pavel je z retoričnimi vprašanji navedel prepovedi, ki sta bili v desetih zapovedih naravnost navedeni: ne kradi in ne prešuštvuj. (2. Mojzesova 20:14, 15) Nekateri Judje v Pavlovih dneh so bili ponosni na to, da imajo Božjo Postavo. Bili so ‚poučeni iz postave in so zaupali sebi, da so vodniki slepih, svetlost tistim, ki so v temi, učitelji nedoraslih‘. (Rimljanom 2:17–20) Vendar se jih je nekaj vedlo hinavsko, saj so skrivaj kradli ali prešuštvovali. To je sramotilo tako Postavo kot njenega nebeškega Avtorja. Težko bi rekli, da so bili usposobljeni učiti druge; dejansko niso učili niti sebe.

8. Kako so morda nekateri Judje v Pavlovih dneh ‚plenili svetišče‘?

8 Pavel je omenil plenjenje svetišča. Ali so nekateri Judje to tudi res počeli? Na kaj je Pavel mislil? Iskreno povedano, glede na omejene informacije v tej vrstici ne moremo z gotovostjo reči, kako so nekateri Judje ‚plenili svetišče‘. Že prej je efeški mestni pisar izjavil, da Pavlovi tovariši niso ‚roparji svetišča‘, kar namiguje na to, da je vsaj nekaj ljudi menilo, da se je Jude povezovalo s to obtožbo. (Dejanja 19:29–37) Ali so dragocene predmete iz poganskih svetišč, ki so jih naplenili zavojevalci ali verski gorečneži, osebno uporabljali ali trgovali z njimi? Zlato in srebro malikov so morali po Božji Postavi uničiti, ne pa si ga prilaščati. (5. Mojzesova 7:25) * Pavel je tako morda meril na Jude, ki so prezirali Božjo zapoved in uporabljali predmete iz poganskih svetišč ali pa si z njimi ustvarjali dobiček.

9. Katera napačna dejanja, povezana z jeruzalemskim templjem, so bila morda zelo podobna plenjenju svetišča?

9 Po drugi strani pa je Jožef poročal o škandalu v Rimu, ki so ga povzročili štirje Judje, ki jim je načeloval učitelj Postave. Ti so neko rimsko žensko, judovsko spreobrnjenko, prepričali, da jim je izročila zlato in druge dragocenosti v dar za jeruzalemski tempelj. Te reči pa so nato uporabili zase – kakor da bi plenili svetišče. * Drugi pa so Božji tempelj v nekem pogledu plenili tako, da so darovali hibave žrtve in v njem pospeševali pohlepno trgovanje, ter ga tako spremenili v »razbojniško jamo«. (Matevž 21:12, 13; Malahija 1:12–14; 3:8, 9)

Učiti o krščanski morali

10. Kaj je bistvo Pavlovih besed, zapisanih v Listu Rimljanom 2:21–23, ki ga ne smemo zgrešiti?

10 Kar koli je že zajemalo početje v prvem stoletju, na katero je Pavel namigoval (bodisi krajo, prešuštvovanje ali pa plenjenje svetišč), ne zgrešimo bistva opomina. Pavel je vprašal: »Ki torej učiš drugega, sebe li ne učiš?« Zanimivo je, da so zgledi, ki jih je Pavel poudaril, povezani z moralo. Apostol se tu ni osredotočil na biblijske nauke ali zgodovino. Govoril je o učenju samega sebe in drugih, kar je povezano s krščansko moralo.

11. Zakaj naj bi pri preučevanju Božje Besede posvetili pozornost krščanski morali?

11 To, da upoštevamo pouk iz Lista Rimljanom 2:21–23, pomeni, da se iz Božje Besede učimo krščanske morale, delamo skladno z naučenim in da nato učimo druge ravnati enako. Zato bodite pri preučevanju Biblije pozorni na to, kako so nakazana Jehovova merila, iz katerih izhaja prava krščanska morala. Poglobljeno premišljujte o nasvetu in pouku iz Biblije. Naučeno nato hrabro udejanjite. Takšno ravnanje pa zahteva pogum in odločenost. Nepopolni ljudje si zlahka izmišljajo opravičila, razloge, zakaj se v določeni okoliščini sme ali pa celo mora prezreti krščansko moralo. Morda so bili Judje, ki jih je Pavel omenjal, vešči takšnega premetenega umovanja, in so tako opravičevali svoja dejanja ali pa zavajali druge. Vendar Pavlove besede kažejo, da krščanske morale ne smemo jemati zlahka ali pa jo svojevoljno prezreti.

12. Kako lahko z dobrim ali slabim vedenjem vplivamo na ugled Boga Jehova in zakaj je dobro, da imamo to v mislih?

12 Apostol je poudaril najpomembnejši razlog, zakaj se učiti biblijske morale in jo nato tudi udejanjati. Judje so s svojim slabim vedenjem vplivali na Jehovov ugled: »Ki se hvališ s postavo, s prestopanjem postave Bogu delaš nečast? Kajti ‚zavoljo vas se ime Božje preklinja med pogani‘.« (Rimljanom 2:23, 24) Če se danes podobno ne menimo za krščansko moralo, sramotimo Vir te morale. Če pa se odločno ravnamo po Božjih merilih, smo Bogu v čast. (Izaija 52:5; Ezekiel 36:20SSP) Zavest o tem vam lahko okrepi odločenost, če se spoprijemate s preizkušnjami ali okoliščinami, kjer je videti, da bi bilo morda najlaže in najudobneje zatajiti krščansko moralo. Poleg tega se iz Pavlovih besed naučimo še nekaj. S tem da vam je mar, kako s svojim vedenjem vplivate na Božji ugled, pomagate tistim, ki jih učite, razumeti, da bodo tudi oni s tem, kako upoštevajo moralna merila, o katerih se učijo, Jehovu v čast ali pa v sramoto. Pri krščanski morali ne gre le za zadovoljstvo in zaščito zdravja. Upoštevanje le-te vpliva na ugled Tistega, ki jo je uvedel in jo spodbuja. (Psalm 74:10; Jakob 3:17)

13. a) Kako nam Biblija pomaga glede moralnosti? b) Povejte bistvo nasveta iz Prvega lista Tesaloničanom 4:3–7.

13 Moralnost vpliva tudi na druge ljudi. To lahko vidite iz zgledov v Božji Besedi, ki prikažejo vrednost udejanjanja Božjih moralnih meril in kakšne so posledice, če jih preziramo. (1. Mojzesova 39:1–9, 21; Jozue 7:1–25) Preberete lahko tudi tak očiten nasvet glede morale: »To namreč je volja Božja, posvečenje vaše, da se zdržujete nečistosti; da ve vsak izmed vas posodo svojo pridobiti si v posvečenju in časti, ne v strasti poželenja kakor pogani, ki ne poznajo Boga; in da nihče ne prestopa pravic brata svojega in ga ne prekanja v opravilu, [. . .] kajti Bog nas ni poklical k nečistosti, ampak v posvečenje.« (1. Tesaloničanom 4:3–7)

14. Kaj bi se lahko vprašali glede nasveta iz Prvega lista Tesaloničanom 4:3–7?

14 Iz tega odlomka se lahko jasno vidi, da se s spolno nemoralo krši krščansko moralo. Lahko pa si pridobite globlje razumevanje. Nekateri svetopisemski stavki pomagajo pri obširnejšem preučevanju in poglobljenem premišljevanju, kar prispeva h globljemu in bolj natančnemu razumevanju. Razmislite lahko na primer o tem, kaj je Pavel mislil, ko je rekel, da lahko kdo z nečistovanjem ‚prestopa pravice svojega brata in ga prekanja v opravilu [posega v njegove pravice, NW]‘. Katere pravice so tu zajete in kako vas bo boljše razumevanje tega dodatno spodbudilo k temu, da se ravnate po krščanski morali? Kako vas lahko takšno raziskovanje dodatno usposobi za to, da poučujete druge in jim pomagate častiti Boga?

Preučevati, da bi učili

15. Katere pripomočke bi lahko uporabili, ko učite sebe pri osebnem preučevanju?

15 Jehovove priče imajo različne pripomočke, da lahko raziščejo vprašanja, ki se jim postavijo, ko preučujejo, da bi učili sebe in druge. En tak pripomoček, ki je na razpolago v številnih jezikih, je Watchtowerjevo kazalo publikacij. Če vam je na voljo, lahko z njim poiščete informacije v biblijskih publikacijah Jehovovih prič. Iščete lahko po temah ali pa po seznamu biblijskih stavkov. Drug pripomoček, ki je Jehovovim pričam na razpolago v mnogih večjih jezikih, je Watchtowerjeva knjižnica. V tem računalniškem programu na zgoščenki je obširna zbirka publikacij v elektronski obliki. Z njim lahko poiščete teme in razprave o svetopisemskih stavkih. Če vam je na voljo eden od teh pripomočkov ali pa oba, ju redno uporabljajte, medtem ko preučujete Božjo Besedo, da bi učili druge.

16., 17. a) Kje lahko najdete poučno razlago glede pravic, omenjenih v Prvem listu Tesaloničanom 4:6? b) Kako se lahko z nečistovanjem poseže v pravice drugega?

16 Preglejmo na primer stavek, ki smo ga prej navedli, Prvi list Tesaloničanom 4:3–7. Postavi se vprašanje glede pravic. Čigavih pravic? In kako se lahko posega vanje? Z omenjenimi preučevalnimi pripomočki boste verjetno lahko našli kar nekaj poučnih razlag o teh vrsticah, celo o pravicah, ki jih je Pavel omenil. Preberete jih lahko v Insight on the Scriptures, 1. zvezek, strani 863–64, True Peace and Security—How Can You Find It?, stran 145, in v Stražnem stolpu, 15. november 1989, stran 31 (v angleščini).

17 S preučevanjem boste videli, da te publikacije pokažejo, kako resnične so Pavlove besede. Kdor nečistuje, greši zoper Boga in se izpostavlja boleznim. (1. Korinčanom 6:18, 19; Hebrejcem 13:4) Moški, ki nečistuje, posega v različne pravice ženske, s katero greši. Prikrajša jo za čist moralni položaj in čisto vest. Če je samska, posega v njeno pravico, da se omoži kot devica, pa tudi v pravico njenega bodočega moža, da jo pričakuje takšno. Prizadene njene starše in soproga, če je poročena. Nemoralni mož oropa lastno družino pravice po čistem moralnem ugledu. Če je član krščanske občine, zvali na občino sramoto, tako da umaže njen ugled. (1. Korinčanom 5:1)

18. Kako vam koristi biblijsko preučevanje o krščanski morali?

18 Ali se vam ni ob takšnih razlagah razjasnil pomen te vrstice? Takšno preučevanje je nedvomno zelo dragoceno. Če si v tem prizadevate, učite samega sebe. Vedno bolj razumete resničnost in močni učinek Božjega sporočila. Tako si okrepite odločenost, da boste ravnali skladno s krščansko moralo, ne glede na vrsto preizkušnje, ki bi se pojavila. In pomislite, kako ste lahko kot učitelj mnogo bolj učinkoviti! Ko poučujete druge o biblijski resnici, jim lahko na primer povsem pojasnite vrstice iz Prvega lista Tesaloničanom 4:3–7. Tako bodo krščansko moralo bolj razumeli in jo cenili. S preučevanjem torej lahko pomagate sebi in mnogim drugim častiti Boga. Omenili smo le en zgled iz Pavlovega pisma Tesaloničanom. Je pa še veliko drugih vidikov krščanske morale in ustrezno temu veliko drugih biblijskih zgledov in nasvetov, ki jih lahko preučite, udejanjate in učite.

19. Zakaj je nujno, da se ravnamo po krščanski morali?

19 Takšno ravnanje je nedvomno modro. V Jakobovem listu 3:17, SSP, piše, da je ‚modrost, ki je od zgoraj,‘ od samega Boga Jehova, »najprej čista«. To jasno pomeni ravnati se po Božjih moralnih merilih. Jehova pravzaprav zahteva, da so tisti, ki ga predstavljajo, ko učijo o Bibliji, sami zgledni »v čistosti«. (1. Timoteju 4:12) To dokazuje življenje zgodnjih učencev, kakršna sta bila denimo Pavel in Timotej, ki se niso zapletli v nemoralo. Pavel je celo zapisal: »Nesramnost pa in sleherna nečistost ali lakomnost naj se še imenuje ne med vami, kakor se spodobi svetim, tudi ne nečedno vedenje in nespametne besede ali norčevanje [nespodobno šaljenje, NW].« (Efežanom 5:3, 4)

20., 21. Zakaj se strinjate s tem, kar je zapisal apostol Janez in beremo v Prvem Janezovem listu 5:3?

20 Čeprav so moralna merila, predstavljena v Božji Besedi, jasna in določna, pa niso moreče breme. Janez, ki je od apostolov živel najdlje, je to dobro razumel. Na temelju tega, kar je opazoval v desetletjih svojega življenja, je vedel, da krščanska morala ni škodljiva. Nasprotno, dokazala se je za dobro, koristno in nagrajujočo. Janez je to poudaril, ko je zapisal: »To je ljubezen Božja, da držimo zapovedi njegove; in zapovedi njegove niso težke.« (1. Janezov 5:3)

21 Toda upoštevajte, da Janez ni govoril o poslušnosti Bogu glede krščanske morale kot o najboljši poti zgolj zato, ker nas ščiti pred problemi, pred škodljivimi posledicami nasprotnega ravnanja. Stvari je predstavil iz pravega zornega kota, s tem da je najprej potrdil, da je poslušnost Bogu glede krščanske morale izraz naše ljubezni do Njega, dragocena priložnost, s katero mu pokažemo, da ga imamo radi. Zares, da bi sebe ali druge učili ljubiti Boga, moramo sprejeti in udejanjati Božja vzvišena merila. Da, to pomeni sebe in druge učiti o krščanski morali.

[Podčrtne opombe]

^ odst. 8 Čeprav je Jožef opisal Jude kot nesvetoskrunske, je Božji zakon ponovil malo drugače: »Ne sramoti bogove, ki jih častijo druga mesta, ne pleni tujih svetišč, niti si ne prilaščaj zakladov, posvečenih kateremu koli bogu.« (Poudarili mi.) (Judovske starožitnosti, 4. knjiga, 8. poglavje, 10. odstavek)

^ odst. 9 Judovske starožitnosti, 18. knjiga, 3. poglavje, 5. odstavek.

Ali se spomnite?

• Zakaj moramo preučevati, da bi učili sebe, preden učimo druge?

• Kako s svojim vedenjem vplivamo na Jehovov ugled?

• V čigave pravice posega tisti, ki nečistuje?

• Kako ste odločeni ravnati glede krščanske morale?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 22]

‚Njegove zapovedi niso težke.‘