Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Še naprej živijo po resnici

Še naprej živijo po resnici

Še naprej živijo po resnici

»Nimam večjega veselja, kakor je to, da slišim, kako moji otroci živijo po resnici.« (3. JANEZOV 4, Ekumenska izdaja)

1. Na kaj se osredotoča ‚resnica evangelija‘?

JEHOVA odobrava le tiste, ki ga častijo »z duhom in resnico«. (Janez 4:24NW) Taki se pokoravajo resnici in priznavajo vse krščanske nauke, ki temeljijo na Božji Besedi. Ta ‚resnica dobre novice‘ se osredotoča na Jezusa Kristusa in opravičenje Jehovove suverenosti po Kraljestvu. (Galatom 2:14NW) Bog dopušča, da na teh, ki imajo raje laž, ‚deluje zmota‘, rešitev pa je odvisna od vere v dobro novico in od življenja po resnici. (2. Tesaloničanom 2:9–12; Efežanom 1:13, 14)

2. Česa je bil apostol Janez še posebej vesel in v kakšnem odnosu sta si bila z Gajem?

2 Kraljestveni oznanjevalci so »sodelavci za resnico«. Podobno kot apostol Janez in njegov prijatelj Gaj se trdno oklepajo resnice in živijo po njej. Janez je mislil na Gaja, ko je zapisal: »Nimam večjega veselja, kakor je to, da slišim, kako moji otroci živijo po resnici.« (3. Janezov 3–8EI) Čeprav ostareli Janez ni vpeljal Gaja v resnico, pa je bilo zaradi apostolove visoke starosti, krščanske zrelosti in očetovske naklonjenosti povsem primerno, da je na tega očitno mlajšega moškega gledal kot na enega od svojih duhovnih otrok.

Resnica in krščansko čaščenje

3. Kakšen je bil namen shodov zgodnjih kristjanov in zakaj so bili koristni?

3 Zgodnji kristjani so se shajali kot občina, pogosto v zasebnih domovih, da bi se poučevali o resnici. (Rimljanom 16:3–5) Tako so prejemali spodbude in bodrili drug drugega k ljubezni in dobrim delom. (Hebrejcem 10:24, 25) Tertulijan (ok. 155–po 220 n. š.) je o tistih, ki so se kasneje izpovedovali za kristjane, pisal: »Shajamo se, da beremo Božje knjige [. . .] S temi svetimi besedami si utrjujemo vero, dvigujemo upanje, krepimo zaupanje.« (Apologija, 39. poglavje)

4. Kakšno vlogo je imelo petje na krščanskih shodih?

4 Na shodih zgodnjih kristjanov so verjetno tudi peli. (Efežanom 5:19; Kološanom 3:16) Profesor Henry Chadwick piše, da so se kritiku Kelzosu iz drugega stoletja očitno spevne pesmi deklariranih kristjanov zdele »tako čudovite, da jim je celo zameril njihov vpliv na čustva«. Chadwick dodaja: »Klement Aleksandrijski je najzgodnejši krščanski pisec, ki razpravlja o tem, kakšna vrsta glasbe je primerna za kristjane. Po njegovih napotkih ne sme biti takšna, da bi jo povezovali z erotično plesno glasbo.« (The Early Church, strani 274–75) Kakor so zgodnji kristjani očitno na shodih peli, tako tudi Jehovove priče pogosto pojejo na Bibliji temelječe pesmi, med katerimi so tudi mogočne hvalnice, ki povzdigujejo Boga in Kraljestvo.

5. a) Kako je bilo v občinah zgodnjih kristjanov poskrbljeno za duhovno vodstvo? b) Kako so pravi kristjani upoštevali Jezusove besede, zapisane v Matevževem evangeliju 23:8, 9?

5 V zgodnjih krščanskih občinah so nadzorniki učili resnico in strežni služabniki so sovernikom pomagali na različne načine. (Filipljanom 1:1NW) Vodstveni organ, ki se je zanašal na Božjo Besedo in sveti duh, je skrbel za duhovno vodstvo. (Dejanja 15:6, 23–31) Verskih nazivov niso uporabljali, ker je Jezus svojim učencem naročil: »Ne imenujte [se] Rabi; kajti eden je vaš učenik, Kristus, vsi vi ste pa bratje. In ne imenujte nikogar na zemlji očeta svojega; kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih.« (Matevž 23:8, 9) Zgodnji kristjani in Jehovove priče so si v teh ter še v mnogo drugih vidikih podobni.

Preganjani zaradi oznanjevanja resnice

6., 7. Kako so ravnali s pravimi kristjani, čeprav so ti razglašali miroljubno sporočilo?

6 Zgodnji kristjani so razglašali miroljubno kraljestveno sporočilo, a so jih vseeno preganjali, kakor so Jezusa. (Janez 15:20; 17:14) Zgodovinar John L. von Mosheim je kristjane iz prvega stoletja poimenoval »skupina ljudi, ki so imeli najbolj neškodljiv značaj in niso nikoli pestovali kake sovražne želje ali misli proti blaginji države«. Dr. Mosheim je zapisal, da »je Rimljane pri kristjanih jezila enostavnost njihovega čaščenja, ki v ničemer ni bilo podobno svetim obredom drugih ljudstev«. Dodal je: »Niso imeli nobenih žrtev, templjev, podob, orakljev oziroma preročišč, niti duhovniških redov in to je bilo dovolj, da so si nakopali očitke nevedne množice, ki si ni mogla zamišljati religije brez tega. Imeli so jih za neke vrste ateiste in po rimskih zakonih so bili tisti, ki se jih je obtožilo za ateiste, razglašeni za kugo človeške družbe.«

7 Duhovniki, rokodelci in drugi, ki so se preživljali z izdelovanjem malikov, so hujskali množice zoper kristjane, ki se niso pečali z malikovanjem. (Dejanja 19:23–40; 1. Korinčanom 10:14) Tertulijan je zapisal: »Verjamejo, da so kristjani krivi za vsako nesrečo v državi, za vse slabo, kar se pripeti ljudstvu. Če reka Tibera doseže obzidje, če Nil ne namoči polj, če se nebo nič ne premika, zemlja pa se, če je lakota, če je kuga, se takoj zasliši vpitje: ‚Vrzite kristjane levom!‘« Pravi kristjani se ne glede na posledice ‚varujejo malikov‘. (1. Janezov 5:21)

Resnica in verska praznovanja

8. Zakaj tisti, ki živijo po resnici, ne praznujejo božiča?

8 Tisti, ki živijo po resnici, se ogibajo nesvetopisemskih praznovanj, ker ‚luč nima zveze s temo‘ (EI). (2. Korinčanom 6:14–18) Ne praznujejo na primer božiča, ki je 25. decembra. »Nihče ne ve točnega datuma Kristusovega rojstva,« priznava The World Book Encyclopedia. V The Encyclopedii Americani (izdaja 1956) piše: »Mnogim veselim božičnim običajem so bile za zgled saturnalije, rimski praznik, katerega so praznovali sredi decembra.« M’Clintockova in Strongova Cyclopædia pravi: »Božični običaji niso Božja odredba, niti ne izvirajo iz N[ove] Z[aveze].« Knjiga Daily Life in the Time of Jesus pa opaža: »Črede [. . .] so preživljale zimo pod streho; in že samo iz tega se lahko vidi, da je malo verjetno, da bi bil tradicionalni datum božiča, ki je pozimi, pravi, saj v evangeliju piše, da so bili pastirji na poljih.« (Lukež 2:8–11)

9. Zakaj Jehovovi služabniki nekdaj niso praznovali velike noči in je tudi danes ne praznujejo?

9 Veliko noč razlagajo kot spomin na Kristusovo vstajenje, vendar jo verodostojni viri povezujejo s krivim čaščenjem. V The Westminster Dictionary of the Bible piše, da je bila velika noč »prvotno pomladno praznovanje v čast tevtonske boginje svetlobe in pomladi«. Kakor koli že, v Encyclopædii Britannici (11. izdaja) piše: »V Novi zavezi nič ne kaže, da bi obhajali velikonočno praznovanje.« Zgodnji kristjani niso praznovali velike noči in tudi Jehovove priče je danes ne praznujejo.

10. Katero slovesnost je Jezus vpeljal in kdo jo pravilno praznuje?

10 Jezus svojim sledilcem ni naročil, naj obhajajo njegovo rojstvo ali vstajenje, temveč je vpeljal slovesnost v spomin na svojo žrtveno smrt. (Rimljanom 5:8) Pravzaprav je to edini dogodek, za katerega je svojim učencem zapovedal, naj ga praznujejo. (Lukež 22:19, 20) Ta letni dogodek se imenuje tudi Gospodova večerja in Jehovove priče ga še vedno praznujejo. (1. Korinčanom 11:20–26)

Resnica, objavljena po vsem svetu

11., 12. Kako so tisti, ki živijo po resnici, vedno podpirali oznanjevalsko dejavnost?

11 Tistim, ki poznajo resnico, je v prednost, da lahko svoj čas, energijo in drugo posvetijo delu oznanjevanja dobre novice. (Marko 13:10) Oznanjevanje zgodnjih kristjanov se je podpiralo s prostovoljnimi prispevki. (2. Korinčanom 8:12; 9:7) Tertulijan je zapisal: »Četudi imajo kakšno skrinjico, pa ta ni za zbiranje vstopnine, kot da bi bila religija nekakšen posel. Vsakdo prinese enkrat mesečno skromno vsoto denarja, oziroma kadar koli želi in samo, če želi in če lahko; nikogar se namreč ne sili, darujejo prostovoljno.« (Apologija, 39. poglavje)

12 Tudi svetovno delo kraljestvenega oznanjevanja Jehovovih prič se podpira s prostovoljnimi prispevki. Prav tako si poleg Prič tudi hvaležni zainteresirani ljudje štejejo v čast, da lahko s svojimi prispevki podprejo to delovanje. V tem opazimo še eno podobnost med zgodnjimi kristjani in Jehovovimi pričami.

Resnica in osebno vedenje

13. Kateri Petrov nasvet glede vedenja upoštevajo Jehovove priče?

13 Zgodnji kristjani so živeli po resnici in ubogali nasvet apostola Petra: »Vedenje vaše med pogani bodi lepo, da bodo v tem, v čemer vas obrekujejo kakor hudodelnike, slavili zaradi vaših dobrih del, ki jih vidijo, Boga v dan obiskovanja.« (1. Petrov 2:12) Jehovove priče so te besede vzeli resno.

14. Kakšno je krščansko gledišče o nemoralni zabavi?

14 Nominalni kristjani so se tudi po vdoru odpadništva ogibali nemorale. W. D. Killen, profesor cerkvene zgodovine, je zapisal: »V drugem in tretjem stoletju so bila gledališča v vsakem velikem mestu središče dogajanja; in čeprav so bili igralci običajno razuzdani ljudje, so njihove igre nenehno zadovoljevale izprijeno poželenje takratnega časa. [. . .] Vsem pravim kristjanom se je gledališče gnusilo. [. . .] Odbijala jih je njegova opolzkost; nenehno obračanje k poganskim bogovom in boginjam pa je bila žalitev za njihovo versko prepričanje.« (The Ancient Church, strani 318–19) Jezusovi pravi sledilci se tudi danes ogibajo opolzkih in moralno ponižujočih oblik zabave. (Efežanom 5:3–5)

Resnica in ‚višje oblasti‘

15., 16. Kdo so ‚višje oblasti‘ in kako nanje gledajo tisti, ki živijo po resnici?

15 Čeprav so se zgodnji kristjani lepo vedli, jih je večina rimskih cesarjev napačno presodila. Zgodovinar E. G. Hardy pravi, da so cesarji nanje gledali kot na »nekakšne zaničevanja vredne zanesenjake«. Dopisovanje med Plinijem mlajšim, upraviteljem Bitinije, in cesarjem Trajanom kaže, da vladajoči razred na splošno ni poznal prave narave krščanstva. Kako kristjani gledajo na državo?

16 Jehovove priče so podobno kakor Jezusovi zgodnji sledilci relativno pokorni vladnim ‚višjim oblastem‘. (Rimljanom 13:1–7) Če pride do nasprotja med tem, kar zahteva človek, in Božjo voljo, zavzamejo stališče: »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi.« (Dejanja 5:29) V knjigi After Jesus—The Triumph of Christianity piše: »Čeprav kristjani niso sodelovali pri čaščenju cesarja, niso bili hujskači, in njihova religija, čeprav je bila nenavadna in s poganskega gledišča včasih žaljiva, pa ni bila resnična nevarnost za cesarstvo.«

17. a) Katero vlado so zagovarjali zgodnji kristjani? b) Kako pravi Kristusovi sledilci v svojem življenju upoštevajo besede iz Izaija 2:4?

17 Zgodnji kristjani so bili zagovorniki Božjega kraljestva, podobno kot so očaki Abraham, Izak in Jakob verjeli v obljubljeno ‚mesto, katerega stvarnik je Bog‘. (Hebrejcem 11:8–10) Jezusovi učenci, enako kakor njihov Gospodar, »niso [bili] od sveta«. (Janez 17:14–16) In kar se tiče človeških vojn in sporov, so si prizadevali za mirom tako, da so ‚pokovali svoje meče v lemeže‘. (Izaija 2:4) Geoffrey F. Nuttall, predavatelj cerkvene zgodovine, je opazil zanimivo vzporednico: »Stališče, ki so ga imeli zgodnji kristjani do vojne, je bolj podobno stališču teh, ki se imenujejo Jehovove priče, in to dejstvo zelo neradi priznamo.«

18. Zakaj se nobeni vladi ni treba bati Jehovovih prič?

18 Zgodnji kristjani so bili nevtralni in pokorni ‚višjim oblastem‘, zato niso bili nevarni za nobeno politično oblast, in tudi Jehovove priče niso. »Verjeti, da Jehovove priče kakor koli ogrožajo kateri koli politični režim, bi bilo fanatično in paranoično,« je zapisal uvodničar iz Severne Amerike. »Njihova verska skupnost je tako poslušna oblasti in miroljubna, da bolj ne bi mogla biti.« Seznanjene oblasti vedo, da se jim ni treba bati Jehovovih prič.

19. Kaj lahko glede plačevanja davkov rečemo za zgodnje kristjane in Jehovove priče?

19 Zgodnji kristjani so spoštovali ‚višje oblasti‘ med drugim tudi s plačevanjem davkov. Ko je Justin Mučenec pisal rimskemu cesarju Antoninu Piju (138–161 n. š.), je glede kristjanov zagotovil, da so »bolj od drugih pripravljeni« plačevati davke. (Prva apologija, 17. poglavje) In Tertulijan je rimskim vladarjem dejal, da bi njihovi pobiralci davkov »morali biti hvaležni kristjanom«, ker ti vestno plačujejo davke. (Apologija, 42. poglavje) Kristjani so uživali koristi paxa Romane, oziroma rimskega miru, z njegovim zakonom in redom, dobrimi cestami in relativno varnimi potovanji po morju. Ker so se zavedali svojega dolgá do družbe, so upoštevali Jezusove besede: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« (Marko 12:17) Jehovovo ljudstvo danes ravna po tem nasvetu in drugi pohvalijo njegovo poštenost, kot denimo pri plačevanju davkov. (Hebrejcem 13:18)

Resnica povezuje

20., 21. Kakšna je resnica glede miroljubne bratovščine tako pri zgodnjih kristjanih kakor pri današnjih Jehovovih služabnikih?

20 Ker so zgodnji kristjani živeli po resnici, so bili povezani v miroljubno bratovščino, tako kot so danes Jehovove priče. (Dejanja 10:34, 35) V pismu, natisnjenem v The Moscow Timesu, je pisalo: »[Jehovove priče so] poznani kot zelo prijetni, prijazni in krotki ljudje, s katerimi je zelo lahko sodelovati, na druge nikoli ne pritiskajo in si vedno prizadevajo, da bi z njimi živeli v miru [. . .]. Niso podkupljivi, se ne opijajo, niti ne zlorabljajo drog, razlog za to pa je zelo preprost: prizadevajo si le za tem, da bi jih v vsem, kar delajo ali govorijo, vodilo njihovo na Bibliji temelječe prepričanje. Če bi vsi ljudje na svetu vsaj poskusili živeti po Bibliji tako, kakor to delajo Jehovove priče, bi bil naš kruti svet popolnoma drugačen.«

21 V Encyclopedii of Early Christianity piše: »Zgodnja cerkev je gledala nase kot na novo človeško družbo, v kateri bi lahko nekdaj sovražni si skupini, Judje in Nejudje, živeli skupaj v miru.« Tudi Jehovove priče sestavljajo miroljubno mednarodno bratovščino, zares novosvetno družbo. (Efežanom 2:11–18; 1. Petrov 5:9; 2. Petrov 3:13) Ko je šef varnostnikov Show Groundsa v Pretoriji v Južnoafriški republiki videl, kako so se Priče vseh ras sestali v miru kot zborovalni delegati, je povedal: »Prav vsi so bili spoštljivi in takšni tudi so, med sabo so se prijazno pogovarjali, da ne govorimo o ozračju teh preteklih nekaj dni – vse to priča o kakovosti članov vaše družbe in tudi o tem, da vsi živite skupaj kot srečna družina.«

Blagoslovljeni, ker učijo resnico

22. Kaj se dogaja, ker kristjani razodevajo resnico?

22 Pavel in drugi kristjani so s svojim vedenjem in oznanjevalsko dejavnostjo ‚razodevali resnico‘. (2. Korinčanom 4:2) Ali se ne strinjate, da Jehovove priče delajo enako in vse narode učijo resnico? Ljudje po vsem svetu sprejemajo pravo čaščenje in se v vse večjem številu stekajo h ‚gori GOSPODOVE hiše‘. (Izaija 2:2, 3) Vsako leto se jih na tisoče krsti v znak svoje posvetitve Bogu in tako nastaja veliko novih občin.

23. Kako gledate na tiste, ki vse narode učijo resnico?

23 Čeprav Jehovovo ljudstvo izhaja iz različnega družbenega okolja, je združeno v pravem čaščenju. Izkazujejo ljubezen, po kateri so prepoznavni kot Jezusovi učenci. (Janez 13:35) Ali lahko vidite, da ‚je Bog zares med njimi‘? (1. Korinčanom 14:25) Ali ste se pridružili tistim, ki vse narode učijo resnico? Če da, bodite vedno hvaležni zanjo in imeli boste prednost, da po njej živite večno.

Kako bi odgovorili?

• V čem so si zgodnji kristjani in Jehovove priče podobni glede načina čaščenja?

• Kateri edini verski praznik obhajajo tisti, ki živijo po resnici?

• Kdo so ‚višje oblasti‘ in kako kristjani gledajo nanje?

• Kako resnica povezuje?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 21]

Krščanski shodi so bili za tiste, ki živijo po resnici, vedno blagoslov

[Slike na strani 23]

Jezus je svojim sledilcem naročil, naj obhajajo slovesnost v spomin na njegovo žrtveno smrt

[Slika na strani 24]

Podobno kot zgodnji kristjani tudi Jehovove priče spoštujejo ‚višje oblasti‘