Kaj je v resnici pekel?

KAKRŠNO koli predstavo že vam beseda »pekel« prikliče v spomin, pa večina pomisli na kraj, kjer je kdo kaznovan za greh. V Bibliji glede greha in njegovega učinka piše: »Po enem človeku [je] prišel greh na svet in po grehu smrt, in je tako na vse ljudi prišla smrt, zato ker so vsi grešili.« (Rimljanom 5:12) Sveto pismo tudi pripomni: »Plačilo za greh je smrt.« (Rimljanom 6:23) Ker je torej kazen za greh smrt, se osnovno vprašanje, da bi lahko določili pravo naravo pekla, glasi: Kaj se zgodi z nami, ko umremo?

Ali se življenje v neki obliki nadaljuje po smrti? Kaj je pekel in kakšni ljudje gredo vanj? Ali je za tiste v peklu sploh kakšno upanje? Biblija nam na ta vprašanja daje zanesljive in zadovoljive odgovore.

Življenje po smrti?

Ali kaj v nas, na primer duša ali duh, preživi smrt telesa? Razmislite o tem, kako je prvi človek Adam dobil življenje. V Bibliji piše: »Tedaj upodobi GOSPOD Bog človeka iz prahu zemeljskega in vdahne v nosnice njegove dih življenja.« (1. Mojzesova 2:7) Čeprav se je njegovo življenje vzdrževalo z dihanjem, pa je to, da je Bog vdanil v njegove nosnice »dih življenja«, pomenilo veliko več kot le to, da je vpihnil zrak v njegova pljuča. To je pomenilo, da je Bog v Adamovo neživo telo dal življenjsko iskro, ‚življenjsko silo‘, ki deluje v vseh zemeljskih bitjih. (1. Mojzesova 6:17; 7:22; oboje NW) Biblija tej oživljajoči sili pravi ‚duh‘. (Jakob 2:26) Ta duh lahko primerjamo z električnim tokom, ki poganja neki stroj ali aparat in mu omogoča, da opravi svojo nalogo. Enako kot tok, ki nikoli ne privzame značilnosti stroja, katerega poganja, tudi življenjska sila ne privzame niti ene značilnosti bitij, ki jih oživlja. Nima ne osebnosti niti sposobnosti razmišljanja.

Kaj se zgodi z duhom, ko človek umre? V Psalmu 146:4 piše: »Duh njegov izide, pa se povrne v prah svoj, isti dan minejo vse misli njegove.« Ko človek umre, njegov brezosebni duh ne živi naprej kot duhovno bitje v neki drugi sferi. Ta duh »se vrne k Bogu, ki ga je dal«. (Propovednik 12:7) To pomeni, da je vsakršno upanje za prihodnje življenje tega človeka sedaj odvisno le od Boga.

Antična grška filozofa Sokrat in Platon sta verjela, da duša znotraj človeka preživi smrt in nikoli ne umre. Kaj pa o duši uči Biblija? Adam ‚je postal živa duša‘, piše v Prvi Mojzesovi knjigi 2:7. Ni dobil duše, temveč je bil duša – človek kot celota. Sveto pismo pravi,  da duša dela, si zaželi hrano, se jo da ugrabiti, ne more spati in tako naprej. (3. Mojzesova 23:30; 5. Mojzesova 12:20; 24:7, SSP; Psalm 119:28, NW) Da, duša je človek sam. Ko človek umre, ta duša umre. (Ezekiel 18:4)

V kakšnem stanju so potem mrtvi? Ko je Jehova obsodil Adama, je izrekel naslednje besede: »Prah si in v prah se povrneš.« (1. Mojzesova 3:19) Kje je bil Adam, preden ga je Bog oblikoval iz zemeljskega prahu in mu dal življenje? Pač preprosto ni obstajal! Adam se je ob smrti vrnil v to stanje popolnega neobstoja. Kaj se dogaja z mrtvimi jasno izvemo iz Propovednika 9:5, 10, kjer beremo: »Mrtvi pa ničesar ne vedo [. . .]; kajti ni ne dela, ne preudarjanja, ne znanja, ne modrosti v kraju smrti, kamor greš.« S svetopisemskega gledišča je smrt stanje neobstoja. Mrtvi se ničesar ne zavedajo, ne čutijo in ne mislijo.

Neskončne muke ali splošen grob?

Ker se mrtvi ničesar ne zavedajo, pekel ne more biti ognjeni kraj muk, kjer hudobni po smrti trpijo. Kaj pa je potem pekel? Če preiščemo, kaj se je zgodilo z Jezusom po njegovi smrti, bomo na to vprašanje laže odgovorili. Biblijski pisec Lukež pove: »Ni [se] pustila duša njegova [Jezusova] v državi smrti [hadesu, pdč. op.] [peklu, Wolfova Biblija] in tudi meso njegovo ni videlo trohnenja.« * (Dejanja 2:31) Kje je bil pekel, v katerega je šel Jezus? Apostol Pavel je napisal: »Izročil sem vam [. . .] da je Kristus umrl za naše grehe po pismih, in da je bil pokopan in da je bil tretji dan obujen po pismih.« (1. Korinčanom 15:3, 4) Torej je bil Jezus v peklu, grobu, vendar tam ni ostal za vedno, saj je vstal od mrtvih oziroma je bil obujen.

Razmislite tudi o pravičnem Jobu, ki je zelo trpel. Ker se je hotel rešiti mučnega stanja, je prosil: ‚Kdo mi podelí to, da me v peklu [šeolu] varuješ, in me skrivaš, dokler tvoj srd ne preide?‘ * (Job 14:13, WB) Kako nespametno bi bilo misliti, da je Job želel iti v ognjeno vroč kraj, da bi tam našel zaščito! Za Joba je bil »pekel« enostavno grob, kjer bi se njegovo trpljenje končalo. Biblijski pekel je torej splošni grob človeštva, kamor gredo tako dobri kot slabi ljudje.

Ali peklenski ogenj predstavlja popolno uničenje?

Ali bi bil peklenski ogenj lahko simbol popolnega uničenja? Biblija besedo ogenj ločuje od besede had oziroma pekel, ko pravi: »Smrt in smrtna država [had] sta bili vrženi v jezero ognjeno.« Tukaj omenjeno »jezero« je simbolično, saj smrt in pekel (had), ki sta  vanj vržena, ne moreta dobesedno zgoreti. ‚To [jezero ognjeno] je druga smrt‘, smrt, iz katere se ni več mogoče vrniti v življenje. (Razodetje 20:14)

Ognjeno jezero ima podoben pomen kot izraz »ognjena gehena [peklenski ogenj, AC]«, o kateri je Jezus govoril. (Matevž 5:22; Marko 9:47, 48; oboje NW) Gehena se v izvirniku Krščanskih grških spisov pojavlja 12-krat in se nanaša na dolino Hinom, ki je bila zunaj jeruzalemskega obzidja. Ko je bil Jezus na zemlji, je bilo v tej dolini smetišče, »kamor so metali trupla zločincev, mrhovino in vsakršne druge odpadke«. (Smith’s Dictionary of the Bible) Ognju so dodajali žveplo, tako da ni nikoli ugasnil in so vsi odpadki zgoreli. Jezus je z geheno ustrezno ponazoril večno uničenje.

Tako kot gehena tudi ognjeno jezero predstavlja večno uničenje. Smrt in had sta ‚vržena vanj‘, kar pomeni, da bosta odstranjena, ko bo človeštvo osvobojeno greha in smrtne obsodbe. V tem jezeru bodo imeli »delež« tudi namerni, neskesani grešniki. (Razodetje 21:8) Tudi oni bodo za večno uničeni. Po drugi strani pa bodo imeli tisti, ki jih ima Bog v spominu in so sedaj v peklu, splošnem grobu človeštva, čudovito prihodnost.

Pekel izpraznjen!

V Razodetju 20:13 piše: »Dalo je morje mrtve, ki so bili v njem, in smrt in smrtna država [had] sta dali mrtve, ki so bili v njiju.« Da, biblijski pekel bo izpraznjen. Jezus je tudi obljubil: »Pride ura, ob kateri zaslišijo vsi, ki so v grobih [spominskih grobnicah, NW], glas njegov [Jezusov] in pridejo ven.« (Janez 5:28, 29) Čeprav milijoni mrtvih, ki so v spominu Boga Jehova, trenutno ne obstajajo v nobeni obliki, bodo v obnovljenem zemeljskem raju obujeni oziroma bodo ponovno oživeli. (Lukež 23:43; Dejanja 24:15)

V Božjem novem svetu ne bo treba obujenim ljudem, ki se bodo podredili Božjim pravičnim zakonom, nikoli več umreti. (Izaija 25:8) Jehova ‚bo obrisal vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več‘. Pravzaprav bo ‚prejšnje minilo‘ (SSP). (Razodetje 21:4) Kakšen blagoslov čaka tiste, ki so v peklu – »v spominskih grobnicah«! Ta blagoslov je zagotovo dovolj velik razlog, da še bolje spoznamo Boga Jehova in njegovega Sina, Jezusa Kristusa. (Janez 17:3)

[Podčrtne opombe]

[Slika na strani 5]

Job je prosil, da bi bil v peklu zaščiten

[Slika na strani 6]

Ognjena gehena je simbol večnega uničenja

[Slika na strani 7]

‚Vsi, ki so v spominskih grobnicah, pridejo ven.‘