Kristjani častijo Boga z duhom in resnico
Kristjani častijo Boga z duhom in resnico
»Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici [z duhom in resnico, NW].« (JANEZ 4:24, SSP)
1. Kakšno čaščenje ugaja Bogu?
JEHOVOV edinorojeni Sin, Jezus Kristus, je jasno opisal, kakšno čaščenje ugaja njegovemu nebeškemu Očetu. Med prisrčnim pričevanjem Samarijanki pri vodnjaku blizu mesta Sihar je dejal: »Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov. Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici [z duhom in resnico, NW]. Prav takih častilcev si namreč želi Oče. Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici [z duhom in resnico, NW].« (Janez 4:22–24, SSP) Kako naj razumemo te besede?
2. Na čem so Samarijani temeljili svoje čaščenje?
2 Samarijani so imeli zmotne verske poglede. Navdihnjenost so priznavali samo prvim petim knjigam Svetih spisov, pa še to le v svoji revidirani različici, imenovani Samarijansko peteroknjižje. Samarijani niso zares poznali Boga, Judom pa je bilo zaupano spoznanje Spisov. (Rimljanom 3:1, 2) Zvesti Judje in drugi so imeli možnost uživati Jehovovo naklonjenost. Kaj pa so morali za to narediti?
3. Kaj je treba, da bi častili Boga »z duhom in resnico«?
3 Kaj so morali Judje, Samarijani in drugi narediti, da bi ugajali Jehovu? Morali so ga častiti »z duhom in resnico«. Enako velja za nas. Res je, da moramo službo Bogu opravljati navdušeno oziroma goreče, vzgibavati nas mora srce, ki je polno ljubezni in vere. Vendar moramo za to, da bi častili Boga z duhom, imeti predvsem njegov sveti duh in dovoliti, da nas ta duh vodi. S preučevanjem Božje Besede in udejanjanjem naučenega moramo svojega duha, oziroma stališče, uglasiti z Božjim duhom. (1. Korinčanom 2:8–12) Da bi bilo naše bogočastje sprejemljivo, moramo Jehova častiti tudi z resnico. Biti mora v skladu s tem, kar Božja Beseda, Biblija, razodeva o njem in njegovih namenih.
Resnico lahko najdemo
4. Kako nekateri gledajo na resnico?
4 Nekateri filozofi so razvili stališče, da se človeštvo ne more dokopati do absolutne resnice. Švedski pisatelj Alf Ahlberg je pravzaprav zapisal: »Mnogo filozofskih vprašanj je take narave, da je nanje nemogoče dokončno odgovoriti.« Ali zares drži, kar pravijo nekateri, namreč da obstaja samo relativna resnica? Jezus Kristus ni tako mislil.
5. Zakaj je Jezus prišel na svet?
5 Zamislimo si, da opazujemo naslednji prizor: Je začetek leta 33 n. š. Jezus stoji pred rimskim upraviteljem Poncijem Pilatom in mu reče: »Zato sem prišel na svet, da pričam za resnico.« Pilat vpraša: »Kaj je resnica?« Vendar ne počaka, da bi mu Jezus odgovoril. (Janez 18:36–38)
6. a) Kako je definirana »resnica«? b) Kaj je Jezus naročil svojim sledilcem?
6 »Resnica« je definirana kot »skupek stvarnih reči, dogodkov in dejstev«. (Webster’s Ninth New Collegiate Dictionary) Toda ali je Jezus pričeval za resnico na splošno? Ne. V mislih je imel določno resnico. Svojim sledilcem je naročil, naj objavljajo to resnico, saj jim je dejal: »Pridobivajte mi v učence vse narode, krščujoč jih v ime Očeta in Sina in svetega Duha, učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (Matevž 28:19, 20) Jezusovi pravi sledilci naj bi pred koncem te stvarnosti objavili ‚resnico dobre novice‘ po vsem svetu. (Galatom 2:14, NW) To naj bi se zgodilo v izpolnitev Jezusovih besed: »Ta evangelij kraljestva se bo oznanjeval po vsem svetu, vsem narodom za pričevanje; in tedaj pride konec.« (Matevž 24:14) Zato je pomembno, da prepoznamo tiste, ki vse narode učijo resnico z oznanjevanjem dobre novice o Kraljestvu.
Kako se lahko učimo resnico
7. Kako bi vi dokazali, da je Jehova Vir resnice?
7 Jehova je Vir duhovne resnice. Psalmist David je Jehova pravzaprav imenoval »resnice Bog«. (Psalm 31:5; 43:3) Jezus je potrdil, da je Očetova beseda resnica, in tudi rekel: »Pisano je v prorokih: ,In vsi bodo učeni od Boga‘. Vsak, ki je slišal Očeta in se je naučil, prihaja k meni.« (Janez 6:45; 17:17; Izaija 54:13) Jasno je torej, da se morajo tisti, ki iščejo resnico, učiti od Jehova, Velikega poučevalca. (Izaija 30:20, NW, 21) Iskalci resnice si morajo pridobiti ‚Božje spoznanje‘. (Pregovori 2:5) Jehova pa je resnico ljubeče učil in sporočal na različne načine.
8. Kako vse je Bog učil oziroma sporočal resnico?
8 Bog je na primer po angelih dal Izraelcem postavo. (Galatom 3:19) Očakoma Abrahamu in Jakobu je v sanjah obljubil blagoslove. (1. Mojzesova 15:12–16; 28:10–19) Ko se je Jezus krstil, je Bog spregovoril celo iz nebes in na zemlji so slišali razburljive besede: »Ta je Sin moj ljubljeni, ki je po moji volji.« (Matevž 3:17) Bogu smo lahko hvaležni tudi za to, da je sporočil resnico po navdihnjenih biblijskih piscih. (2. Timoteju 3:16, 17) Če se učimo iz Božje Besede, lahko imamo ‚vero v resnico‘. (2. Tesaloničanom 2:13)
Resnica in Božji Sin
9. Kako je Bog po svojem Sinu razodeval resnico?
9 Bog je še posebej po svojem Sinu, Jezusu Kristusu, človeštvu razodeval resnico. (Hebrejcem 1:1–3) Jezus je o resnici dejansko govoril tako kot še nihče. (Janez 7:46) Celo po svojem vnebohodu je razodeval resnico svojega Očeta. Apostol Janez je denimo prejel »razodetje Jezusa Kristusa, ki mu ga je dal Bog, da pokaže hlapcem svojim, kaj se ima skoraj zgoditi«. (Razodetje 1:1–3)
10., 11. a) S čim je povezana resnica, o kateri je pričeval Jezus? b) Kako je Jezus spremenil resnico v stvarnost?
10 Jezus je Ponciju Pilatu rekel, da je prišel na svet zato, da priča za resnico. Med svojo strežbo je razkril, da je ta resnica povezana z opravičenjem Jehovove suverenosti po Božjem kraljestvu s Kristusom kot kraljem. Vendar Jezus ni le z oznanjevanjem in poučevanjem pričal za resnico. Resnico je izpolnil in jo tako spremenil v stvarnost. Apostol Pavel je skladno s tem zapisal: »Naj vas [. . .] nihče ne obsoja zaradi jedi in pijače ali zaradi praznikov, mlajev in sobot. Zakaj vse te reči so senca prihodnjih, stvarnost pa je Kristus.« (Kološanom 2:16, 17, Ekumenska izdaja)
11 Eden od načinov, kako je resnica postala stvarnost, je bilo Jezusovo napovedano rojstvo v Betlehemu. (Miha 5:1; Lukež 2:4–11) Resnica je postala stvarnost tudi z izpolnitvijo Danielovih preroških besed o tem, da bo Mesija nastopil ob koncu 69 ‚letnih tednov‘. To se je izpolnilo, ko se je Jezus ob krstu predstavil Bogu in je bil maziljen s svetim duhom, točno ob napovedanem času, leta 29 n. š. (Daniel 9:25; Lukež 3:1, 21, 22) Resnica je nadalje postala stvarnost z Jezusovo prosvetljevalno strežbo, ki jo je opravljal kot kraljestveni oznanjevalec. (Izaija 9:1, 2, 6, 7; 61:1, 2; Matevž 4:13–17; Lukež 4:18–21) Postala je stvarnost tudi z njegovo smrtjo in vstajenjem. (Psalm 16:8–11; Izaija 53:5, 8, 11, 12; Matevž 20:28; Janez 1:29; Dejanja 2:25–31)
12. Zakaj je Jezus lahko dejal ‚Jaz sem resnica‘?
12 Resnica se je osredotočala na Jezusa Kristusa, zato je ta lahko rekel: »Jaz sem pot in resnica in življenje; nihče ne pride k Očetu razen po meni.« (Janez 14:6) Ko se ljudje postavijo ‚na stran resnice‘ (NW) in sprejmejo Jezusovo vlogo v Božjem namenu, so duhovno osvobojeni. (Janez 8:32–36; 18:37) Ovcam podobni posamezniki sprejmejo resnico in v veri posnemajo Kristusa, zato bodo prejeli večno življenje. (Janez 10:24–28)
13. Katera tri področja svetopisemske resnice bomo pregledali?
13 Celotna resnica, katero so Jezus in njegovi navdihnjeni učenci govorili tudi drugim, sestavlja pravo krščansko vero. Tisti, ki so ‚pokorni veri‘, potemtakem ‚živijo po resnici‘. (Dejanja 6:7; 3. Janezov 3, 4, EI) Kdo torej danes živi v resnici? Kdo zares vse narode uči resnico? Da bi odgovorili na ti vprašanji, se bomo osredinili na zgodnje kristjane in pregledali, kakšna je svetopisemska resnica glede: 1. naukov, 2. načina čaščenja in 3. osebnega vedenja.
Resnica in nauki
14., 15. Kakšno stališče do Svetega pisma so imeli zgodnji kristjani in kakšno stališče imajo Jehovove priče?
14 Zgodnji kristjani so nadvse cenili Jehovovo napisano besedo. (Janez 17:17) Ta je bila merilo njihovim naukom in navadam. Klement Aleksandrijski iz drugega in tretjega stoletja je rekel: »Tisti, ki si prizadevajo za odličnostjo, ne bodo nehali iskati resnice, dokler ne bodo za to, kar verujejo, sami našli dokaza v Svetem pismu.«
15 Podobno kakor zgodnji kristjani tudi Jehovove priče nadvse cenijo Biblijo. Verjamejo, da »vse Sveto pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje«. (2. Timoteju 3:16, EI) Preglejmo torej nekaj naukov zgodnjih kristjanov v luči tega, kar so se novodobni Jehovovi služabniki naučili, ker jim je Biblija glavni učbenik.
Resnica glede duše
16. Kakšna je resnica o duši?
16 Zgodnji kristjani so verjeli temu, kar piše v Svetem pismu, zato so učili resnico o duši. Vedeli so, da »je postal človek živa duša«, ko ga je Bog ustvaril. (1. Mojzesova 2:7) Še več, priznavali so, da človeška duša umre. (Ezekiel 18:4; Jakob 5:20) Vedeli so tudi, da ‚mrtvi ničesar ne vedo [se ne zavedajo, NW]‘. (Propovednik 9:5, 10)
17. Kako bi pojasnili, kakšno je upanje za mrtve?
17 Jezusovi zgodnji učenci so trdno upali, da bodo mrtvi, ki so v Božjem spominu, obujeni oziroma oživljeni. Takšno prepričanje je jasno izrazil Pavel: »Imam upanje v Boga, [. . .] da bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.« (Dejanja 24:15) Tudi kasneje je Minucij Feliks, ki se je izpovedoval za kristjana, pisal: »Kdo je tako neumen ali omejen, da si drzne trditi, da Bog, ki je prvotno ustvaril človeka, tega ne more ponovno oblikovati?« Jehovove priče so podobno kot zgodnji kristjani zvesti svetopisemski resnici glede človeške duše, smrti in vstajenja. Preglejmo sedaj, kdo sta Bog in Kristus.
Resnica in Trojica
18., 19. Zakaj lahko rečemo, da Trojica ni svetopisemski nauk?
18 Zgodnji kristjani niso menili, da so Bog, Kristus in sveti duh trojica. V The Encyclopædii Britannici piše: »V Novi zavezi se ne pojavi niti beseda trojica niti jasen nauk o njej, poleg tega ne Jezus ne njegovi sledilci niso hoteli nasprotovati šemi [hebrejska molitev] iz Stare zaveze: ‚Poslušaj, Izrael: Gospod, naš Bog, je edini Gospod‘ (5. Mojz. 6:4).« Kristjani niso častili rimske triade ali kakšnih drugih bogov. Sprejeli so Jezusovo izjavo, da se mora častiti samo Jehova. (Matevž 4:10) Poleg tega so verjeli Kristusovim besedam: »Oče je večji od mene.« (Janez 14:28) Današnji Jehovove priče so enakega mnenja.
19 Jezusovi zgodnji sledilci so jasno razlikovali med Bogom, Kristusom in svetim duhom. Učence so pravzaprav krščevali 1. v ime Očeta, 2. v ime Sina in 3. v ime svetega duha, ne pa v ime Trojice. Jehovove priče podobno učijo svetopisemsko resnico in zato razlikujejo med Bogom, njegovim Sinom in svetim duhom. (Matevž 28:19)
Resnica in krst
20. Kakšno spoznanje morajo imeti kandidati za krst?
20 Jezus je svojim sledilcem naročil, naj pridobivajo učence tako, da ljudi učijo resnico. Da bi se lahko usposobili za krst, potrebujejo temeljno spoznanje o Svetem pismu. Na primer, priznati morajo položaj in oblast Očeta ter njegovega Sina, Jezusa Kristusa. (Janez 3:16) Kandidati za krst morajo tudi razumeti, da sveti duh ni oseba, temveč Božja dejavna sila. (1. Mojzesova 1:2, podčrtna opomba v NW)
21., 22. Zakaj je krst po vašem za vernike?
21 Zgodnji kristjani so krščevali samo seznanjene in pokesane posameznike, ki so se popolnoma posvetili Bogu, da bi izpolnjevali njegovo voljo. Judje in spreobrnjenci, ki so se ob binkoštih leta 33 n. š. zbrali v Jeruzalemu, so že imeli spoznanje iz Hebrejskih spisov. Potem ko so slišali apostola Petra govoriti o Jezusu Mesiju, jih je okrog 3000 ‚rado sprejelo njegovo besedo‘ in »so bili krščeni«. (Dejanja 2:41; 3:19–4:4; 10:34–38)
22 Krščanski krst je za vernike. V Samariji so sprejeli resnico in »ko so [. . .] verovali Filipu, ki je oznanjeval evangelij o kraljestvu Božjem in o imenu Jezusa Kristusa, so se dali krstiti možje in žene«. (Dejanja 8:12) Etiopski evnuh je kot predan spreobrnjenec, ki je imel spoznanje o Jehovu, najprej sprejel Filipovo navedbo izpolnitve mesijanske prerokbe in se nato krstil. (Dejanja 8:34–36) Kasneje je Peter dejal Korneliju in drugim Nejudom, da »je [Bogu] prijeten, kdor se ga boji in dela pravično,« in da so vsakemu, ki veruje v Jezusa Kristusa, odpuščeni grehi. (Dejanja 10:35, 43; 11:18) Vse to je v skladu z Jezusovo zapovedjo, naj se ‚pridobiva učence in se jih uči, da izpolnjujejo vse, karkoli je zapovedal‘. (Matevž 28:19, 20; Dejanja 1:8) Jehovove priče se ravnajo po enakem merilu in krščujejo samo tiste, ki imajo temeljno svetopisemsko spoznanje in so se posvetili Bogu.
23., 24. Kakšen je pravilen krščanski krst?
23 Popolna potopitev v vodo je pravilna oblika krščevanja vernikov. Jezus je, potem ko je bil krščen v Jordanu, prišel »iz vode«. (Marko 1:10) Filip je krstil etiopskega evnuha. Oba sta ‚stopila v vodo‘ in nato prišla »iz« nje. (Dejanja 8:36–40) Sveto pismo povezuje krst s simboličnim pokopom, kar tudi nakazuje na popolno potopitev v vodo. (Rimljanom 6:4–6; Kološanom 2:12)
24 V The Oxford Companion to the Bible piše: »Opisi krstov v Novi zavezi kažejo, da so človeka, ko so ga krstili, potopili pod vodo.« Glede na francosko delo Larousse du XXe Siècle (Pariz, 1928) »so bili zgodnji kristjani krščeni s potopitvijo v vodo, kjer koli so jo našli«. In v knjigi After Jesus—The Triumph of Christianity piše: »V najosnovnejši obliki se je [za krst] zahtevala kandidatova izpoved vere, sledila pa je popolna potopitev pod vodo v imenu Jezusa.«
25. O čem bomo razpravljali v naslednjem članku?
25 Pravkar omenjeni, na Bibliji temelječi nauki in navade zgodnjih kristjanov so zgolj primeri. Lahko bi navedli še druge vzporednice med njihovim verovanjem in verovanjem Jehovovih prič. V naslednjem članku bomo razpravljali o tem, kako še lahko prepoznamo tiste, ki ljudi učijo resnico.
Kako bi odgovorili?
• Kakšno čaščenje zahteva Bog?
• Kako se je resnica po Jezusu Kristusu spremenila v stvarnost?
• Kakšna je resnica glede duše in smrti?
• Kako poteka krščanski krst in kaj se zahteva od kandidatov za krst?
[Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 16]
Jezus je rekel Pilatu: ‚Prišel sem, da pričam za resnico.‘
[Slika na strani 17]
Ali lahko pojasnite, zakaj je Jezus dejal ‚Jaz sem resnica‘?
[Slika na strani 18]
Kakšna je resnica glede krščanskega krsta?