Sejte pravičnost in žanjite Božjo srčno dobrotljivost

»KDOR je porok za tujca, zaide v težave, kdor pa ne mara poroštva, živi mirno.« (Pregovori 11:15, SSP) Kako prepričljivo nas ta jedrnati pregovor spodbuja k temu, da ravnamo odgovorno! Kadar je človek porok izposojevalcu, za katerega ne ve, ali bo posojilo lahko vrnil, si nakoplje težave. Izogiba naj se rokovanja, poteze, ki je v starem Izraelu veljala kot pečat k dogovoru, in se ogne pastem, povezanim z denarjem.

Nedvomno lahko rečemo, da pri tem velja naslednje načelo: »Kar človek seje, to bo tudi žel.« (Galatom 6:7) »Sejte si za pravičnost,« je dejal prerok Ozea, »ženjite po usmiljenju [srčni dobrotljivosti, NW].« (Ozea 10:12) Da, sejmo pravičnost, tako da ravnamo, kot želi Bog, in žanjimo njegovo srčno dobrotljivost. Izraelski kralj Salomon je pogosto uporabljal to načelo in močno spodbujal k pravemu ravnanju, spodobnemu govorjenju in primernemu stališču. Skrbno bomo preiskali njegove besede modrosti, kar nas bo vsekakor spodbudilo, da bomo sejali pravičnost. (Pregovori 11:15–31)

Sejte ‚ljubeznivost‘, žanjite »čast«

»Žena ljubezniva zadobi čast,« pravi modri kralj, »in silovitniki zadobe bogastvo.« (Pregovori 11:16) Ta vrstica prikaže nasprotje med trajno častjo, ki si jo ljubezniva žena morda pridobi in začasnim bogastvom, ki si ga pridobi silovitnik.

Kako si lahko nekdo pridobi ljubeznivost, iz katere izhaja čast? »Hrani zdravo pamet [praktično modrost, NW] in premišljenost,« svetuje Salomon, »in bodeta [. . .] lepotina grlu tvojemu.« (Pregovori 3:21, 22) Psalmist je poleg tega govoril tudi o ‚milobi, ki se razliva po kraljevih ustnicah‘. (Psalm 45:1, 2) Da, praktična modrost, premišljenost in primerna uporaba jezika prispevajo k človekovi vrednosti in ljubeznivosti. In to nedvomno velja tudi za preudarno žensko. Zgled tega je Abigaila, žena nespametnega Nabala. Bila je »jako razumna in lepega lica«‚ in kralj David jo je pohvalil za njeno »razumnost«. (1. Samuelova 25:3, 33)

Bogovdana ženska, ki je zares ljubezniva, bo zagotovo prejela čast. Drugi bodo o njej lepo govorili. Če je poročena, si bo v očeh svojega moža prislužila čast. Pravzaprav bo prinesla čast celotni družini. In njena čast ni minljiva. »Boljše je dobro ime od obilega bogastva, boljša od srebra in zlata priljubljenost.«  (Pregovori 22:1) Dobro ime, ki si ga takšna ženska ustvari pri Bogu, ima trajno vrednost.

Pri silovitežu pa je obratno. (Pregovori 11:16) Silovitež spada med krivične ljudi in med sovražnike Jehovovih častilcev. (Job 6:23; 27:13) Tak človek ,nima Boga pred očmi‘. (Psalm 54:3) Takšen posameznik si z zatiranjem in s sebičnim izkoriščanjem nedolžnih morda »nakopiči srebra kakor prahu«. (Job 27:16) Kljub temu pa se kdaj mogoče uleže in ne vstane več in vsak dan, ko odpre svoje oči, utegne biti njegov zadnji. (Job 27:19) Vse njegovo bogastvo in dosežki takrat ne bodo nič veljali. (Lukež 12:16–21)

Kakšen pomemben pouk dobimo iz Pregovorov 11:16! Izraelski kralj nam je jedrnato prikazal, kaj bomo želi z ljubeznivostjo in kaj z nasiljem, in nam tako prigovarjal, naj sejemo pravičnost.

‚Srčna dobrotljivost‘ nagrajuje

Salomon nas še drugače pouči o človeških odnosih, ko pravi: »Dober [Srčno dobrotljiv, NW] človek dela dobro sam sebi, kruti pa muči sam sebe.« (Pregovori 11:17, SSP) »Bistvo tega pregovora,« pravi neki učenjak, »je to, da človek, ki se do drugih obnaša bodisi dobro bodisi slabo, sam zato občuti nenamerne oziroma nepričakovane posledice.« Razmislite o mladi ženski z imenom Lisa. * Vedno zamuja, čeprav s tem ne misli nič slabega. Kadar se z drugimi kraljestvenimi oznanjevalci dogovori za oznanjevanje, ni zanjo nič nenavadnega, da zamudi 30 minut ali več. Lisa si s tem prav nič ne koristi. Ali lahko krivi druge, če so se naveličali tega, da izgubljajo dragoceni čas in se z njo ne želijo več dogovarjati?

Perfekcionist, torej tisti, ki si glede dosežkov postavlja pretirano visoka merila, je krut tudi do sebe. Vedno si neutrudno prizadeva doseči nedosegljive cilje ter je zaradi tega izčrpan in razočaran. Po drugi strani pa si delamo dobro, ko si postavljamo stvarne in razumne cilje. Morda ne moremo česa tako hitro doumeti kakor drugi. Ali pa nas morda ovira bolezen oziroma visoka starost. Nikoli ne postanimo zagrenjeni zaradi našega duhovnega napredka, temveč bodimo vedno razumni, ko se spoprijemamo z omejitvami. Srečni smo, kadar ‚si prizadevamo‘ znotraj naših zmožnosti. (2. Timoteju 2:15; Filipljanom 4:5)

Modri kralj je nadaljnje podrobnosti o tem, kako si pravičen človek koristi, medtem ko si kruti škoduje, opisal s temi besedami: »Brezbožnik si pridobi prevarljiv dobiček, kdor pa seje pravičnost, resnično plačilo. Kdor se drži pravičnosti, seje za življenje, kdor se pa žene za hudim, za svojo smrt. Gnusoba so Gospodu spačeni v srcu, a po volji mu so, kateri so popolni [brezgrajni, NW] na svojem potu. Roko dam na to! hudobnež ne ostane brez kazni, pravičnih seme pa se reši.« (Pregovori 11:18–21)

Ti svetopisemski stavki na razne načine poudarjajo naslednje bistvo: sejmo pravičnost in za to žanjimo nagrado. Brezbožnik se morda zateka h goljufanju ali pa k igram na srečo, da bi si nekaj pridobil brez stroškov. Ker je tak dobiček prevarljiv, bo morda razočaran. Kateri pa dela pošteno, dobi resnično plačilo v tem, da bo varen. Brezgrajen človek ima Božje odobravanje, zato seje za življenje. Kaj pa se bo zgodilo s hudobnežem? Hudobnež ne bo ušel kazni. (Pregovori 2:21, 22) Kako izredna spodbuda, naj sejemo pravičnost!

Resnična lepota za razumnega

»Zlat obroček svinji na rilcu je žena lepa, ki pamet zameta,« nadaljuje Salomon.  (Pregovori 11:22) V biblijskih časih so bili nosni obročki priljubljen okras. Zlat nosni obroček, ki se ga je vstavilo na eno stran nosu ali pa skozi nosni pretin, ki ločuje nosnici, je bil na ženski najbolj viden kos nakita. Kako neokusen bi bil takšen lep okras na svinjskem rilcu! Podobno je s človekom, ki ima lepo zunanjost, a mu manjka razuma. Takšnemu okras enostavno ne ustreza, ne glede na to, ali je ženska ali moški. Je neprimeren in vsekakor neprivlačen.

Skrb za to, kako nas drugi vidijo, je resda naravna. Vendar, zakaj bi bili pretirano zaskrbljeni oziroma nezadovoljni s svojim obrazom ali telesnim videzom? Na veliko naših telesnih značilnosti ne moremo vplivati. Poleg tega pa telesni videz ni vse. Ali ni res, da je večina ljudi, ki jih imamo radi in jih občudujemo, dokaj povprečnega videza? Ključ do sreče ni v telesni privlačnosti. Kar resnično šteje, je notranja lepota, ki izhaja iz trajnih bogaboječih lastnosti. Bodimo zato razumni in negujmo takšne lastnosti.

»Duša radodarna se obilo nasiti«

»Pravičnih želja je samo dobro,« pove kralj Salomon, »brezbožni pa dočakajo le srd.« Da bi ponazoril, zakaj je temu tako, dodaja: »Nekateri razdaja obilo in bogatí še bolj; drugi zadržuje celó, kar se spodobi, pa gre v siromaštvo.« (Pregovori 11:23, 24)

Ker marljivo razdajamo – drugim podeljujemo – spoznanje o Božji Besedi, nedvomno tudi sami napredujemo v razumevanju njene ‚širjave in dolžine ter globočine in visočine‘. (Efežanom 3:18) Po drugi strani pa je tisti, ki svojega znanja ne uporablja, v nevarnosti, da bo izgubil, kar ima. Da, »kdor skopo seje, bo tudi skopo žel, in kdor seje bogato, bo tudi bogato žel«. (2. Korinčanom 9:6)

»Duša radodarna se obilo nasiti [je uspešna],« nadaljuje kralj, »in kdor napaja, tudi sam bo napojen.« (Pregovori 11:25) Kadar naš čas in sredstva radodarno uporabljamo za širjenje pravega čaščenja, smo Jehovu zelo po volji. (Hebrejcem 13:15, 16) ‚Odprl bo zatvornice na nebu ter nam izlil blagoslov do preobilice.‘ (Malahija 3:10) Poglejmo si samo duhovno blaginjo njegovih današnjih služabnikov!

Salomon opiše še en zgled tega, kako se želje pravičnega in hudobnega človeka razlikujejo, ko pravi: »Kdor zadržuje žito, ga bodo preklinjali, blagoslov pa bo na glavi njemu, ki ga prodaja.« (Pregovori 11:26) Nakupiti blago, ko so cene nizke, in ga uskladiščiti, dokler zaloge ne poidejo in se cene dvignejo, je lahko dobičkonosno. Čeprav je morda celo koristno, da se omeji potrošnjo in ohranja zaloge, pa vendar ljudje človeka, ki to počne, običajno prezirajo zaradi njegove sebičnosti. Posameznik, ki pa si po drugi strani ne kuje velikega dobička iz izrednih razmer, pri ljudeh doseže naklonjenost.

 Izraelov kralj nas spodbuja k temu, da bi si še naprej želeli delati dobro oziroma pravično, ko pravi: »Kdor si prizadeva za dobro, si pridobiva naklonjenost, kdor pa snuje hudobijo, ga bo zadela. Kdor zaupa v svoje bogastvo, propade, pravični pa poganjajo kakor zelenje.« (Pregovori 11:27, 28, SSP)

Pravični pridobiva duše

Salomon je ponazoril, kako imajo slaba dejanja škodljive posledice, ko je rekel: »Kdor dela zmešnjavo v hiši svoji [spravi nesrečo nad svojo hišo, NW], podeduje veter.« (Pregovori 11:29a) Ahan je z napačnim ravnanjem ‚spravil nesrečo nase‘, nato pa je bil skupaj s člani svoje družine kamenjan do smrti. (Jozue, 7. poglavje) Danes lahko poglavar krščanske družine in drugi družinski člani kaj zagrešijo, zaradi česar so izobčeni iz krščanske občine. Moški lahko s tem, da se sam ne drži Božjih zapovedi in dopušča hude prestopke znotraj svoje družine, spravi nesrečo nad svojo hišo. On in nemara tudi drugi v družini so izobčeni iz krščanske družbe kot neskesani prestopniki. (1. Korinčanom 5:11–13) In kaj bo s tem pridobil? Edino veter, nekaj, kar je prazno in brez vrednosti.

»Neumnež bo hlapčeval njemu, ki je modrega srca,« nadaljuje ta vrstica. (Pregovori 11:29b) Ker neumnežu manjka praktične modrosti, se mu ne more zaupati velike odgovornosti. Poleg tega morda zaradi slabega gospodarjenja z osebnimi sredstvi postanejo dolžniki drugemu človeku. Takšen nespametnež lahko morda prične ‚hlapčevati njemu, ki je modrega srca‘. Brez dvoma je torej pomembno, da pri vsem, kar počnemo, uporabljamo zdravo presojo in praktično modrost.

»Pravičnega sad je drevo življenja,« nam zagotavlja modri kralj, »in modri pridobiva duše.« (Pregovori 11:30) Kako se to zgodi? No, pravičen človek s svojim govorom in ravnanjem druge duhovno nahrani. Spodbudi jih, da služijo Jehovu in navsezadnje lahko dobijo življenje, ki ga Bog omogoča.

‚Grešnik bo še bolj poplačan‘

Kako prepričljivo nam prej omenjeni pregovor prigovarja, naj sejemo pravičnost! Salomon usmeri pozornost na še en vidik načela »Kar človek seje, to bo tudi žel«, ko pravi: »Glej, pravični je v zemlji poplačan, koliko bolj, kdor je krivičen in grešen!« (Pregovori 11:31, SSP)

Čeprav se pravičen človek trudi delati, kar je prav, včasih zgreši. (Propovednik 7:20) In za svoje napake bo »poplačan« z discipliniranjem. Kako pa je potem s krivičnim človekom, ki si premišljeno izbere napačno pot in se prav nič ne potrudi, da bi se vrnil na pot poštenosti? Ali si ne zasluži še večjega ‚plačila‘ – še strožjega kaznovanja? »Če se iztežka reši pravični,« piše apostol Peter, »kje ostane brezbožni in grešnik?« (1. Petrov 4:18) Bodimo torej odločeni, da bomo vedno sejali za pravičnost.

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 28]

‚Ljubeznivost‘ je Abigaili prinesla »čast«

[Slika na strani 30]

‚Brezbožnik si pridobi prevarljiv dobiček, pravični pa resnično plačilo.‘

[Slika na strani 31]

‚Sejte bogato, pa boste bogato želi.‘