Svoji zdržljivosti dodajte bogovdanost
Svoji zdržljivosti dodajte bogovdanost
‚Dodajte svoji veri [. . .] stanovitnost, stanovitnosti pravo pobožnost.‘ (2. PETROV 1:5, 6, SSP)
1., 2. a) Kakšna rast se pričakuje pri otroku? b) Kako pomembna je duhovna rast?
RAST je pri otroku pomembna. Vendar ne le telesna. Odrasti mora tudi duševno in čustveno. Sčasoma bo opustil otroško ravnanje in se razvil v odraslega moškega ali žensko. Apostol Pavel je imel to v mislih, ko je pisal: »Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, razsojal kakor otrok; odkar sem pa mož, sem opustil, kar je otročjega.« (1. Korinčanom 13:11)
2 Pavlove besede poudarjajo nekaj pomembnega glede duhovne rasti. Kristjani morajo napredovati iz duhovnih otrok v ljudi, ki so ‚odrasli v zmožnosti razumevanja‘. (1. Korinčanom 14:20, NW) Prizadevali naj bi si in se trudili doseči ‚mero doraslosti Kristusove polnosti‘. Potem ne bodo »nedorasli otroci, ki jih premetava in kot valove razburka vsak veter nauka«. (Efežanom 4:13, 14, SSP)
3., 4. a) Kaj moramo delati, da bi duhovno odrasli? b) Katere bogovšečne lastnosti naj bi kazali in kako pomembne so?
3 Kako lahko duhovno odrastemo? Telesna rast je v normalnih okoliščinah skoraj samodejna, za duhovno rast pa si je treba namensko prizadevati. Človek prične duhovno odraščati tako, da si pridobiva točno spoznanje iz Božje Besede in ravna v skladu z naučenim. (Hebrejcem 5:14; 2. Petrov 1:3) To nas potem usposobi, da odsevamo bogovšečne lastnosti. Podobno kot poteka razvoj telesa sorazmerno, tako se tudi različne bogovšečne lastnosti običajno razvijejo sočasno. Apostol Peter je zapisal: »Skušajte z vso vnetostjo dodati vaši veri krepost, kreposti spoznanje, spoznanju samoobvladanje, samoobvladanju stanovitnost [zdržljivost, NW], stanovitnosti [zdržljivosti, NW] pravo pobožnost [bogovdanost, NW], pravi pobožnosti [bogovdanosti, NW] bratoljubje, bratoljubju ljubezen.« (2. Petrov 1:5–7, SSP)
4 Vsaka lastnost, ki jo Peter tu navaja, je zelo pomembna in je ne smemo zanemariti. Dodaja še: »Kajti če so te čednosti v vas in se množe, napravljajo, da niste nedelavni in nerodovitni v spoznanju Gospoda našega Jezusa Kristusa.« (2. Petrov 1:8) Osredinimo se sedaj na potrebo po tem, da zdržljivosti dodamo bogovdanost.
Potrebna je zdržljivost
5. Zakaj potrebujemo zdržljivost?
5 Tako Peter kot Pavel sta bogovdanost povezala z zdržljivostjo. (1. Timoteju 6:11) Biti zdržljiv pomeni več kot samo zdržati v stiski in ostati trden. Zajema potrpežljivost, pogum in neomajnost, da človek ne izgubi upanja, ko se spoprijema s preizkušnjami, ovirami, skušnjavami ali preganjanjem. Ker živimo ‚pobožno v Kristusu Jezusu‘, pričakujemo, da nas bodo preganjali. (2. Timoteju 3:12) Če želimo dokazati svojo ljubezen do Jehova in razviti lastnosti, ki so potrebne za rešitev, moramo zdržati. (Rimljanom 5:3–5; 2. Timoteju 4:7, 8; Jakob 1:3, 4, 12) Brez zdržljivosti ne bomo dosegli večnega življenja. (Rimljanom 2:6, 7; Hebrejcem 10:36)
6. Kaj pomeni zdržati do konca?
6 Ne glede na to, kako dobro smo začeli, najpomembnejše je, da smo zdržljivi. Jezus je rekel: »Kdor pa bo vztrajal do konca, bo rešen.« (Matevž 24:13, SSP) Da, zdržati moramo do konca, pa naj bo to do konca našega življenja ali pa te hudobne stvarnosti. V obeh primerih moramo ostati značajni do Boga. Vendar če zdržljivosti ne dodamo bogovdanosti, ne moremo ugajati Jehovu in ne bomo dosegli večnega življenja. Kaj pa je bogovdanost?
Kaj pomeni bogovdanost
7. Kaj je bogovdanost in k čemu nas spodbuja?
7 Bogovdanost pomeni, da Boga Jehova osebno spoštujemo, častimo in mu služimo, ker smo zvestovdani njegovi vesoljni suverenosti. Da bi bili Jehovu vdani, moramo njega in njegove poti točno spoznati. Morali bi si ga želeti spoznati osebno, zaupno. To nas bo spodbudilo, da se bomo nanj srčno navezali, kar bo vidno iz naših dejanj in življenja. Morali bi si želeti, da bi bili čim bolj podobni Jehovu, da posnemamo njegove poti ter odsevamo njegove lastnosti in osebnost. (Efežanom 5:1) Bogovdanost nas resnično spodbuja, da želimo ugajati Bogu v vsem, kar delamo. (1. Korinčanom 10:31)
8. Kako sta bogovdanost in izključna vdanost tesno povezani?
8 Da bi izražali resnično bogovdanost, moramo častiti samo Jehova in ne dopustiti, da bi ga kar koli spodrinilo z mesta, ki ga ima v našem srcu. On je naš Stvarnik, zato je upravičen, da smo mu izključno vdani. (5. Mojzesova 4:24, NW; Izaija 42:8) Vendar nas Jehova ne sili k čaščenju. Želi, da smo mu voljno vdani. Naša ljubezen do Boga, ki temelji na točnem spoznanju o njem, nas navaja k temu, da očistimo svoje življenje in se mu brezpogojno posvetimo, nato pa skladno s to posvetitvijo tudi živimo.
Utrjevati odnos z Bogom
9., 10. Kako lahko razvijemo in ohranimo tesen odnos z Bogom?
9 Potem ko s krstom simboliziramo svojo posvetitev Bogu, si moramo še naprej prizadevati, da razvijamo z njim vedno tesnejši osebni odnos. Ker želimo tako ravnati in zvesto služiti Jehovu, nas to spodbuja, da še naprej preučujemo njegovo Besedo in o njej poglobljeno premišljujemo. Medtem ko dopuščamo Božjemu duhu, da deluje na naše misli in srce, vse bolj ljubimo Jehova. Odnos z njim je v našem življenju še naprej na prvem mestu. Jehova nam je najboljši prijatelj in želimo, da bi mu vedno ugajali. (1. Janezov 5:3) Vedno bolj se veselimo svojega prijetnega odnosa z Bogom in hvaležni smo mu, da nas ljubeče poučuje in popravlja, ko je treba. (5. Mojzesova 8:5, SSP)
10 Naš dragoceni odnos z Jehovom pa lahko oslabi, če ga stalno ne krepimo. Če se nam je pripetilo kaj takega, za to ni kriv Bog, saj on »ni daleč nobenemu od nas«. (Dejanja 17:27) Kako veseli smo, da se Jehovu ni težko približati! (1. Janezov 5:14, 15) Seveda si moramo prizadevati, če želimo ohraniti z Jehovom tesen osebni odnos. Vendar nam on pomaga, da se mu približamo, ko nas oskrbuje z vsem potrebnim, da lahko razvijemo in ohranimo bogovdanost. (Jakob 4:8) Kako lahko imamo od vseh teh ljubečih priprav kar največjo korist?
Ostati duhovno močni
11. Kako lahko med drugim izražamo bogovdanost?
11 Naša globoko ukoreninjena ljubezen do Boga nas bo vzgibavala, da dokažemo, kolikšna je naša bogovdanost, in to v skladu s Pavlovim nasvetom: »Prizadevaj si preizkušenega se izkazati Bogu, kot delavca, ki se mu ni sramovati, ki prav ravna z besedo resnice.« (2. Timoteju 2:15) Da bi tako ravnali, moramo ohraniti dobro ustaljeno navado rednega preučevanja Biblije, obiskovanja shodov in sodelovanja v terenski službi. Tudi ‚neprestana molitev‘ nam pomaga, da smo lahko z Jehovom še naprej tesno povezani. (1. Tesaloničanom 5:17) To so pomembni načini, s katerimi izražamo svojo bogovdanost. Če kaj od tega zanemarjamo, si lahko nakopljemo duhovno bolezen in laže nasedemo Satanovim nakanam. (1. Petrov 5:8)
12. Kako se lahko uspešno spoprijemamo s preizkušnjami?
12 Če ostajamo duhovno močni in dejavni, se laže spoprimemo z mnogimi preizkušnjami. Te so včasih lahko zelo mučne, pač glede na to, od kod izvirajo. Ravnodušnost, nasprotovanje in preganjanje morda teže zdržimo, ko nam jih povzročajo bližnji družinski člani, sorodniki ali sosedi. Zahrbtni pritiski, da bi popustili pri krščanskih načelih, se utegnejo pojaviti na delovnem mestu ali v šoli. Potrtost, bolezen in depresija nas lahko telesno oslabijo in tako se bomo še teže spoprijemali s preizkušnjami vere. Z vsemi preizkušnjami pa se lahko uspešno spoprimemo, če vztrajamo ‚v svetem življenju in pobožnosti ter čakamo in pospešujemo prihod [imamo trdno v mislih navzočnost, NW] dneva Božjega‘. (2. Petrov 3:11, 12) Ko tako delamo, lahko ohranimo veselje in se zanašamo na Božji blagoslov. (Pregovori 10:22)
13. Kaj moramo delati, če hočemo še naprej živeti bogovdano?
13 Čeprav so ti, ki živijo bogovdano, Satanova tarča, pa nas ni treba biti strah. Zakaj? Ker »Gospod ve pobožne rešiti iz izkušnjave«. (2. Petrov 2:9) Da bi zdržali preizkušnje in bili rešeni, se moramo ‚odpovedati brezbožnosti in posvetnim poželenjem ter živeti zmerno in pravično in pobožno v sedanjem svetu‘. (Titu 2:12) Kot kristjani moramo paziti, da se ne bi kakšna slabost, bodisi mesena želja ali pa dejavnost, polastila naše bogovdanosti in jo uničila. Preglejmo sedaj nekatere teh nevarnosti.
Pazimo se nevarnosti, ki grozijo bogovdanosti
14. Na kaj bi se morali spomniti, če nas mika zanka pridobitništva?
14 Pridobitništvo je mnogim zanka. Morda se celo varamo in ‚mislimo, da je pobožnost vir [gmotnega] dobička‘. To bi nas lahko opogumilo, da neprimerno izkoristimo zaupanje sovernikov. (1. Timoteju 6:5, SSP) Morda bi celo napačno sklepali, da ni nič narobe, če pritiskamo na premožnejšega kristjana, da bi dobili posojilo, katerega verjetno ne bomo zmogli poravnati. (Psalm 37:21, SSP) Vendar ‚obljubo sedanjega in prihodnjega življenja‘ dobimo z bogovdanostjo, ne s kopičenjem gmotnih reči. (1. Timoteju 4:8) Ker ‚nismo ničesar prinesli na svet in ne moremo odnesti ničesar‘, si še bolj odločno prizadevajmo za ‚pobožnostjo, združeno z zadovoljnostjo‘ in bodimo ‚zadovoljni s hrano in odejo‘. (1. Timoteju 6:6–11)
15. Kaj lahko storimo, če smo v nevarnosti, da nam prizadevanje za užitki izrine bogovdanost?
15 Prizadevanje za užitki lahko izrine bogovdanost. Ali bi mogoče morali glede tega kaj takoj spremeniti? Res je, da sta telesna vaja in rekreacija koristni. Vendar so takšne koristi majhne v primerjavi z večnim življenjem. (1. Janezov 2:25) Danes mnogi ‚bolj ljubijo veselje kakor Boga, hranijo sicer podobo pobožnosti, njeno moč pa so zatajili,‘ in takšnih se moramo ogibati. (2. Timoteju 3:4, 5) Tisti, ki jim je pomembna bogovdanost, ‚si nabirajo zaklade v dobro podstavo za prihodnost, da se poprimejo resničnega življenja‘. (1. Timoteju 6:19)
16. Kakšne grešne želje nekatere odvračajo od tega, da bi živeli v skladu z Božjimi pravičnimi zahtevami, in kako lahko te želje premagamo?
16 Alkohol in zloraba drog, nemorala in grešne želje nam lahko uničijo bogovdanost. Če se jim prepustimo, nas lahko odvrnejo od tega, da bi živeli v skladu z Božjimi pravičnimi zahtevami. (1. Korinčanom 6:9, 10; 2. Korinčanom 7:1) Celo Pavel je moral vztrajati v nenehnem boju proti grešnemu mesu. (Rimljanom 7:21–25) Če hočemo odstraniti napačne želje, moramo ukrepati nepopustljivo. Kot prvo moramo biti odločeni ostati moralno čisti. Pavel nam pravi: »Morite [. . .] ude svoje, ki so na zemlji: nesramnost, nečistost, strast, hudo poželenje in lakomnost, ki je malikovanje.« (Kološanom 3:5) Svoje ude, torej takšne grešne reči, moramo moriti odločno, kakor da bi jih odstranjevali. Z gorečo molitvijo za Božjo pomoč bomo lahko zavrnili napačne želje ter si sredi te hudobne stvarnosti prizadevali za pravičnostjo in bogovdanostjo.
17. Kako bi morali gledati na discipliniranje?
17 Malodušje lahko oslabi našo zdržljivost in je lahko pogubno za našo bogovdanost. Mnogo Jehovovih služabnikov je že izkusilo malodušje. (4. Mojzesova 11:11–15; Ezra 4:4; Jona 4:3) Malodušje je lahko za nas še zlasti pogubno, če ga spremlja zamera, ker smo užaljeni ali pa se nas je strogo pokaralo oziroma discipliniralo. Vendar sta karanje in discipliniranje dokaz Božjega zanimanja in ljubeče skrbi. (Hebrejcem 12:5–7, 10, 11; vse SSP) Na discipliniranje ne bi smeli gledati le kot na nekakšno kaznovanje, temveč kot na sredstvo, po katerem se nas vzgaja na poti pravičnosti. Če smo ponižni, bomo nasvet cenili in ga sprejeli. Zavedali se bomo, da ‚so vzgojni opomini pot življenja‘. (Pregovori 6:23, SSP) To nam lahko pomaga, da dobro duhovno napredujemo v prizadevanju za bogovdanostjo.
18. Kakšna je naša odgovornost, ko pride do osebnih zamer?
18 Nesporazumi in osebne zamere so lahko izziv naši bogovdanosti. Lahko so vzrok za zaskrbljenost, nekateri pa se zaradi njih nemodro osamijo, oddaljijo od svojih duhovnih bratov in sester. (Pregovori 18:1) Vendar bi se morali spomniti, da pestovanje zamere ali snovanje zlega proti drugim lahko pogubno vpliva na naš odnos z Jehovom. (3. Mojzesova 19:18) Saj, »kdor [. . .] ne ljubi brata svojega, katerega vidi, kako more ljubiti Boga, ki ga ne vidi«? (1. Janezov 4:20) Jezus je v govoru na gori poudaril, da je treba osebna nesoglasja takoj rešiti. Svojim poslušalcem je dejal: »Če torej prineseš dar svoj k oltarju in se tam spomniš, da ima brat tvoj kaj zoper tebe: pusti dar svoj tam pred oltarjem, pa pojdi, spravi se poprej z bratom svojim in potem pridi in daruj dar svoj.« (Matevž 5:23, 24) Opravičilo lahko pomaga pozdraviti rano, ki so jo povzročile neprijazne besede ali dejanja. Če prosimo za odpuščanje in priznamo, da smo neprimerno ravnali, lahko poravnamo spor in obnovimo mirne odnose. Jezus je dal še drug nasvet glede tega, kako reševati težave. (Matevž 18:15–17) Kako veseli smo, ko so prizadevanja za rešitev problemov uspešna! (Rimljanom 12:18; Efežanom 4:26, 27)
Posnemajmo Jezusov zgled
19. Zakaj je tako pomembno posnemati Jezusov zgled?
19 Preizkušnje nas bodo gotovo doletele, vendar nas ne smejo odvrniti od tekme za večno življenje. Ne pozabimo, da nas Jehova lahko reši iz preizkušnje. Medtem ko ‚odstranjujemo vsakršno breme‘ in ‚vztrajno [zdržljivo, NW] tečemo v tekmi, ki nas čaka, uprimo oči v Jezusa, voditelja in dopolnitelja vere‘. (Hebrejcem 12:1–3, SSP) To, da skrbno preiščemo Jezusov zgled in si ga prizadevamo posnemati v besedah in ravnanju, nam bo pomagalo razvijati bogovdanost in jo polno izražati.
20. Kakšno plačilo prinaša prizadevanje za zdržljivostjo in bogovdanostjo?
20 Tesno povezani zdržljivost in bogovdanost nam lahko zagotovita rešitev. S tema dragocenima lastnostima lahko ostanemo zvesti v naši sveti službi Bogu. Tudi v preizkušnjah smo lahko srečni, ko izkušamo Jehovovo srčno naklonjenost in blagoslov, ker vztrajamo in ravnamo bogovdano. (Jakob 5:11) Še več, sam Jezus nam zagotavlja: »S svojo stanovitnostjo [zdržljivostjo, NW] si boste pridobili svoje življenje.« (Lukež 21:19, SSP)
Kako bi odgovorili?
• Zakaj je pomembna zdržljivost?
• Kaj je bogovdanost in kako jo izkazujemo?
• Kako lahko razvijemo in ohranimo tesen odnos z Bogom?
• Katere so nekatere nevarnosti, ki lahko ogrozijo našo bogovdanost, in kako se jim lahko ognemo?
[Preučevalna vprašanja]
[Slike na straneh 12, 13]
Bogovdanost izkazujemo na veliko načinov
[Slika na strani 14]
Pazimo se nevarnosti, ki grozijo bogovdanosti