Ali vraževerje obvladuje vaše življenje?

VRAŽE je mogoče najti vsepovsod po svetu. Ponekod se jih ceni kot del kulturne dediščine oziroma se nanje gleda kot na nekaj nepomembnega, vsakdanjega, nekakšno začimbo v življenju. Zahodni svet vraževerje običajno jemlje z rezervo. Kje drugje, na primer v Afriki, pa vraže na ljudi že kar resno vplivajo.

Velik del afriške kulture temelji na vraževerju. Afriški filmi, radijske oddaje in literatura pogosto poudarjajo vraževerje in okultne teme, kot so magija, čaščenje prednikov in fetiši. Zakaj vraže tako vplivajo na ljudi in odkod izvirajo?

Kaj se skriva za vraževerjem?

Mnogo vraž pravzaprav izvira iz strahu pred duhovi umrlih oziroma kakršnimi koli duhovi. Dogodke razlagajo kot poskuse duhov, da bi z grožnjo, opozorilom ali nagrajevanjem navezali stik z živečimi.

Vraže so močno povezane tudi z zdravljenjem in medicino. Za večino ljudi v državah v razvoju je sodobna medicina zelo draga in pogosto kratkomalo nedosegljiva. Zato se mnogi poskušajo pozdraviti oziroma preventivno ukrepati tako, da se obračajo k običajem prednikov, spiritizmu in vražam. Poleg tega gredo bolj sproščeni k vraču, ki pozna njihove navade in govori v istem narečju, kakor pa k zdravniku. In tako vraže preživijo.

Običaji, ki so povezani z vraževerjem, sporočajo, da se bolezni in nesreče ne dogajajo kar po naključju, temveč jih povzročajo sile iz duhovnega sveta. Vrači morda trdijo, da so mrtvi predniki z nečim nezadovoljni. Spiritistični mediji pa morda namigujejo, da je žrtev, ki je zbolela oziroma doživela nesrečo, nekdo preklel po kakem konkurenčnem vraču.

Vraže se po svetu zelo razlikujejo in njihovo širjenje je odvisno od ljudske kulture, legend in razmer. Vendar je njihov skupni imenovalec verovanje, da je nekoga oziroma nekaj iz nevidnega duhovnega sveta treba pomiriti.

Neškodljivo ali nevarno?

V večini družin je rojstvo dvojčkov izjemen in vznemirljiv dogodek. Vendar si ga lahko vraževerni razlagajo kot znamenje. V nekaterih predelih zahodne Afrike mnogi na ta dogodek gledajo kot na rojstvo božanstva, in dvojčke častijo. Če bi eden od dvojčkov ali oba po naključju umrla, bi si naredili njune kipce, pred katerimi bi družina morala darovati hrano. Drugje pa imajo ljudje rojstvo dvojčkov za takšno prekletstvo,  da nekateri starši vsaj enega od njiju ubijejo. Zakaj? Prepričani so, da bosta dvojčka, če oba preživita, nekega dne ubila svoje starše.

Iz takšnih primerov je razvidno, da so kljub dozdevni mikavnosti in neškodljivosti nekaterih vraž druge lahko nevarne, celo smrtno nevarne. Še tako nedolžen dogodek se z zloveščo razlago lahko sprevrže v nevarno zadevo.

Da, vraževerje je v resnici verovanje, oblika religije. Glede na nevarne vidike vraževerja, se je dobro vprašati: Komu vraževerje in s tem povezani običaji pravzaprav koristijo?

Izvor vraževerja

Kljub dokazom o obstoju Satana in hudobnih duhov poskušajo danes nekateri njihov obstoj zanikati. Toda če v vojnem času zanikamo obstoj nevarnega sovražnika, utegnejo biti posledice edino le pogubne. Isto lahko velja za boj z nadčloveškimi duhovnimi bitji, saj je apostol Pavel napisal: ‚Vojskovati se nam je zoper duhovne vojske hudobnosti.‘ (Efežanom 6:12, poudarili mi.)

Čeprav hudobnih duhovnih bitij ne moremo videti, pa vseeno obstajajo. Tako iz Biblije izvemo, da si je nevidno duhovno bitje pomagalo s kačo (podobno kot si ventrilokvist pomaga z lutko), da bi se pogovarjalo s prvo žensko Evo in jo navedlo na upor proti Bogu. (1. Mojzesova 3:1–5) V Bibliji je to duhovno bitje razkrito kot »kača stara, ki se imenuje Hudič in Satan, ki zapeljava vesoljni svet«. (Razodetje 12:9) Ta Satan je uspel v upor privabiti še druge angele. (Juda 6) Ti hudobni angeli so postali demoni, Božji sovražniki.

Jezus pa tudi učenci so demone izganjali iz ljudi. (Marko 1:34; Dejanja 16:18) Ti duhovi niso umrli predniki, saj mrtvi »ničesar ne vedo«. (Propovednik 9:5) Ne, to so uporni angeli, ki jih je zapeljal Satan. Zato tega, da bi se uklonili njihovemu vplivu, oziroma z njimi navezovali stik, ne smemo jemati zlahka, saj bi nas radi, tako kot njihov vodja Satan Hudič, pogoltnili. (1. Petrov 5:8) Njihov cilj je,  da bi nas odvrnili od edinega upanja za človeštvo, Božjega kraljestva.

Biblija nam odkrije eno od metod, ki jih imajo Satan in njegovi demoni, ko pravi: »Sam satan se izpreminja v angela svetlobe.« (2. Korinčanom 11:14) Satan bi nas rad zapeljal v prepričanje, da nam on lahko ponudi boljše življenje. Zato se morda zdi, da posredovanje hudobnih duhov začasno koristi. Vendar pa ne morejo ponuditi nobenih trajnih rešitev. (2. Petrov 2:4) Nikakor ne morejo nikomur podariti večnega življenja, pa tudi sami bodo kmalu uničeni. (Rimljanom 16:20) Edini vir večnega življenja in resnične sreče ter najboljša možna zaščita pred hudobnimi duhovnimi silami je naš Stvarnik. (Jakob 4:7)

Bog iskanje pomoči v spiritističnih običajih obsoja. (5. Mojzesova 18:10–12; 2. kraljev 21:6) Kako tudi ne, saj je to spogledovanje s sovražnikom, sklepanje zavezništva z Božjimi izdajalci! Če prebirate horoskop, povprašujete plemenskega vrača ali se omadežujete s kakršnim koli vraževernim običajem, to pomeni, da hudobnim duhovom dovoljujete nadzorovati svoje življenjske odločitve. To bi bilo enako, kot če bi se jim pridružili v uporu zoper Boga.

Ali se je pred zlom mogoče zaščititi?

Ade *, moški iz Nigra, je preučeval Biblijo s polnočasnim oznanjevalcem Jehovovih prič. Ade je svojemu biblijskemu učitelju povedal, zakaj ima v svoji trgovini talisman. Rekel je: »Tam je veliko sovražnikov.« Učitelj pa mu je pokazal, da lahko resnično zaščito pričakujemo le od Jehova. Prebral mu je stavek iz Psalma 34:7, kjer piše: »Šatorišče stavi angel GOSPODOV [Jehovov] okrog njih, ki se ga boje, in jih otimlje.« Ade je nato sklenil: »Če me Jehova zares lahko varuje, bom talisman odstranil.« Sedaj, leta kasneje, služi kot starešina in polnočasni strežnik. Niti eden od njegovih sovražnikov mu ni škodoval.

 Iz Biblije spoznamo, da nas vse, naj smo vraževerni ali ne, zadevata čas in naključje. (Propovednik 9:11, SSP) Nikoli pa nas s slabim ne preizkuša Jehova. (Jakob 1:13) Smrt in nepopolnost sta posledici greha, ki smo ga podedovali od Adama. (Rimljanom 5:12) Zaradi tega vsakdo občasno zboli ter dela napake, ki mu morda prinesejo hude posledice. Zato bi bilo narobe, če bi vse bolezni in težave pripisovali delovanju hudobnih duhov. Takšno mišljenje bi nas samo zavedlo, da bi te duhove poskušali nekako pomiriti. * Kadar smo bolni, bi si morali poiskati primerno medicinsko oskrbo, namesto da bi se za nasvet obračali k ‚lažniku in očetu laži‘, Satanu Hudiču. (Janez 8:44) Statistika odkriva, da ljudje v državah, kjer so vraže v zvezi s predniki razširjene, ne živijo nič dlje oziroma bolje od ljudi v drugih državah. Jasno je torej, da vraževerje zdravju popolnoma nič ne koristi.

Bog je močnejši od vsakega hudobnega duha in se zanima za naše dobro. »Oči Gospodove [Jehovove, NW] so obrnjene v pravične in ušesa njegova k njih molitvam.« (1. Petrov 3:12) Molite k njemu za zaščito in modrost. (Pregovori 15:29; 18:10) Potrudite se razumeti njegovo Besedo, Biblijo. Točno spoznanje o Bibliji je za nas najboljša mogoča zaščita. Pomagalo nam bo uvideti, zakaj se slabo dogaja in kako si lahko pridobimo naklonjenost Vsemogočnega Boga.

Koristi spoznanja o Bogu

Točno spoznanje o Jehovu in njegovih namenih – nasprotje nevednosti in vraževerja – je ključ do pridobitve resnične zaščite. To dokazuje primer Beninca Jeana. V njegovi družini je bilo vraževerje globoko ukoreninjeno. Ženska, ki je pravkar rodila sina, je morala v skladu z vraževernimi plemenskimi običaji devet dni ostati v posebej zgrajeni kolibi. Če pa je rodila hčer, je morala biti v kolibi zaprta sedem dni.

Jeanova žena je leta 1975 rodila lepega dojenčka in poimenovala sta ga Marc. Zakonca zaradi svojega biblijskega spoznanja nista želela imeti opravka s hudobnimi duhovi. Toda ali sta se uklonila strahu in pritisku, naj se ravnata po vraževerskem običaju, in je tako mati ostala v kolibi? Ne, to plemensko vražo sta zavrnila. (Rimljanom 6:16; 2. Korinčanom 6:14, 15)

Ali se je Jeanovi družini zgodilo kaj hudega? Od takrat je preteklo mnogo let in Marc sedaj služi kot strežni služabnik v krajevni občini Jehovovih prič. Vsa družina je srečna, ker ni dovolila, da bi vraža vplivala na njihovo življenje, in s tem ogrozila svoje duhovno dobro. (1. Korinčanom 10:21, 22)

Pravi kristjani se morajo v življenju varovati temačnih običajev vraževerja ter sprejeti duhovno luč, ki jo ponujata Stvarnik Jehova in njegov Sin Jezus Kristus. Tako bodo lahko deležni pravega duševnega miru, ki izhaja iz spoznanja, da delajo to, kar je prav v Božjih očeh. (Janez 8:32)

[Podčrtne opombe]

[Okvir/slika na strani 5]

Nekaj vraž, ki so po svetu splošno razširjene

•V skledo riža navpično postavljene kitajske palčke so znamenje smrti.

•Videti sovo podnevi prinaša nesrečo.

•Če sveča med obredom ugasne, to pomeni, da so blizu hudobni duhovi.

•Če dežnik pade na tla, pomeni, da bo nekdo v hiši umorjen.

•Na posteljo položen klobuk prinaša nesrečo.

•Zvonjenje odganja zle duhove.

•Kdor v prvem poskusu upihne vse svečke na torti za rojstni dan, se mu bo izpolnila želja.

•Če ob postelji stoji metla, bodo hudobni duhovi, ki so v metli, uročili posteljo.

•Če vam pot prekriža črna mačka, to prinaša nesrečo.

•Če pade komu na tla vilica, pomeni, da bo kmalu dobil gosta.

•Če je nasproti vrat obešena slika slona, to prinaša srečo.

•Konjska podkev, ki visi nad hišnim vhodom, prinaša srečo.

•Bršljan, ki raste po hiši, ščiti pred zlim.

•Hoja pod lestvijo prinaša nesrečo.

•Človeka, ki razbije ogledalo, čaka sedem let nesreče.

•Razsut poper napoveduje prepir z najboljšim prijateljem.

•Razsuta sol prinaša nesrečo, razen če se je ščepec ne vrže čez levo ramo.

•Prazen gugalni stol, ki se guga, privablja demone.

•Narobe obrnjeni čevlji prinašajo nesrečo.

•Ko kdo umre, morajo biti okna odprta, da lahko duša odide.

[Okvir na strani 6]

Osvobojena iz krempljev vraževerja

Jehovovi priči sta oznanjevala v nekem kraju v južni Afriki. Ko so se nekje na njuno trkanje odprla vrata, je pred njima stala ženska, oblečena v tradicionalno oblačilo sangoma (vrača). Pričevalca sta želela oditi, vendar je ženska vztrajala, naj ji povesta svoje sporočilo. Eden od Prič ji je prebral Peto Mojzesovo knjigo 18:10–12, da bi ji pokazal biblijsko gledišče o spiritističnih običajih. Ženska je sporočilo sprejela in privolila v biblijski pouk. Rekla je, da ne bo več delala kot sangoma, če se bo z biblijskim poukom prepričala, da je takšno ravnanje proti Jehovovi volji.

Potem ko so preučili 10. poglavje v knjigi Tudi ti lahko večno živiš v raju na zemlji skupaj z Biblijo, je sežgala vse svoje predmete, ki so bili povezani s čarovništvom, in začela obiskovati shode v kraljestveni dvorani. Poleg tega je uredila svoj zakonski stan, čeprav je bila od moža ločena že 17 let. Sedaj sta oba posvečena, krščena Jehovova pričevalca.

[Slika na strani 6]

Sangoma z metanjem kosti ugotavlja vzroke bolnikovih težav

[Slika na strani 7]

Točno spoznanje o Bogu zanesljivo ščiti in osrečuje