Joga – samo telesna vaja ali kaj več?

LJUDJE danes zelo skrbijo za to, da bi imeli vitko in zdravo telo. Zato se mnogi odločajo za telovadnice in fitnes centre, na tisoče ljudi v zahodnem svetu pa se obrača k vzhodnjaški tehniki, jogi.

Tudi tisti, ki živijo stresno, so potrti in razočarani, se zatekajo k jogi po tolažbo in rešitev. Še posebno od 1960-ih let, desetletja hipijev in otrok cvetja, se je zanimanje za vzhodne religije in njihove mistične navade razširilo po vsem zahodnem svetu. Filmski zvezdniki in rok glasbeniki širijo transcendentalno meditacijo, vejo joge. Ker je zanimanje za jogo vse večje, se lahko vprašamo: ‚Ali je joga zgolj rutinska telesna vaja, ki človeku, ki jo izvaja, zagotovi zdravo in vitko telo ter duševni mir? Ali v njenem izvajanju res ni nikakršnih verskih prizvokov? Ali je joga primerna za kristjane?‘

Zgodovina joge

Izvirna sanskrtska beseda za »jogo« lahko pomeni namestiti ali vpreči skupaj oziroma podjarmiti ali nadzorovati. Hindujcu je joga tehnika oziroma disciplina, ki vodi do združitve z vzvišeno nadnaravno silo ali duhom. Opisana je kot stanje, ko so »vse moči telesa, razuma in duše vprežene Bogu«.

Kako daleč v zgodovino pa joga sega? Slike ljudi, sedečih v različnih položajih joge, se pojavljajo na pečatih, ki so jih našli v Indski dolini v današnjem Pakistanu. Arheologi menijo, da tamkajšnja civilizacija izvira iz tretjega oziroma drugega tisočletja pr. n. š., približno iz obdobja mezopotamske kulture. Na najdenem orodju iz Indske doline in Mezopotamije je upodobljen mož, ki predstavlja božanstvo, okronano  z živalskimi rogovi in obkroženo z živalmi, kar namiguje na Nimroda, ‚velikega lovca‘. (1. Mojzesova 10:8, 9, SSP) Hindujci trdijo, da so slike sedečih v jogijskih položajih podobe boga Šiva, gospodarja živali in joge, ki ga pogosto častijo z lingamom, faličnim simbolom. Zato je joga v knjigi Hindu World opisana kot »zakonik asketskih navad, povečini predarijskega izvora, z ostanki mnogih staroveških zamisli in praznovanj«.

Metode joge so sprva prenašali ustno. Nato jih je indijski jogijski modrec Patandžali natanko razčlenil in zapisal v delu Yoga Sutra, ki je še danes temeljni učbenik joge. Po Patandžaliju pomeni joga »sistematičen trud za dosego popolnosti z nadzorovanjem različnih elementov človeške narave, telesne in duševne«. Joga je od svojega začetka pa do danes bistven del vzhodnih ver, posebno hinduizma, džainizma in budizma. Nekateri teh, ki izvajajo jogo, verjamejo, da bodo tako dosegli mokšo oziroma osvoboditev, in to z združitvijo z vesoljnim duhom.

Vprašajmo se torej še enkrat: ‚Ali je mogoče jogo izvajati le kot telesno vajo za zdravo telo in notranji mir brez kakršnega koli vpletanja v vero?‘ Glede na njeno ozadje moramo odgovoriti z ne.

Kam vas joga lahko privede?

Cilj joge kot discipline je privesti človeka do duhovne izkušnje, do »vpreženosti« oziroma združenosti z nadčloveškim duhom. Kateri duh pa naj bi to bil?

Pisec Benjamin Walker v delu Hindu World glede joge pravi: »Morda je to bil zgodnji sistem magičnih obredov in joga v svojem bistvu še vedno ohranja prizvok okultizma in magije.« Hindujski filozofi priznavajo, da se lahko z izvajanjem joge dobi nadnaravno moč, čeprav običajno trdijo, da to ni njen končni cilj. Nekdanji indijski predsednik, dr. S. Radhakrišnan, denimo v knjigi Indian Philosophy glede izvajalca joge, jogija, pravi, da »s položaji nadzira telo, tako da ni občutljiv niti na skrajno vroče niti skrajno mrzlo. [. . .] Jogi lahko vidi in sliši na daljavo [. . .] Prenašanje misli enega posameznika drugemu brez običajnega komunikacijskega načina je povsem mogoče. [. . .] Jogi lahko postane neviden.«

Jogi, ki spi na žebljih ali pa hodi po žerjavici, je za nekatere morda potegavščina, za druge šala. V Indiji pa je to nekaj običajnega, podobno kot navada, da človek več ur stoji na eni nogi in gleda naravnost v sonce ali pa da nadzoruje svoje dihanje, zaradi česar lahko ostane dolgo časa zakopan v pesku. Junija 1995 so v The Times of India poročali o triinpolletni deklici, ki je bila v transu, medtem pa ji je čez trebuh zapeljal več kot 750 kilogramov težak avtomobil. Ko se je prebudila, je bila na začudenje množice povsem nepoškodovana. V poročilu je še pisalo: »Pravcata jogijska moč.«

Gotovo noben običajen človek ni zmožen izvesti česa takega. Kristjan bi se zato moral vprašati: Na kaj kažejo takšne spretnosti? Ali so od Boga Jehova, ki je »Najvišji nad vesoljno zemljo«, ali od kakega drugega vira? (Psalm 83:18) Biblija je glede tega jasna. Jehova je Izraelcem tik pred vstopom v Obljubljeno deželo, v kateri so prebivali Kanaanci, po Mojzesu dejal: »Ne uči se posnemati gnusob tistih poganskih narodov.« Kakšnih »gnusob«? Mojzes je svaril pred ‚vedeževanjem, tolmačenjem znamenj, vražarjenjem ali čaranjem‘. (5. Mojzesova 18:9, 10) Te reči se Bogu  gnusijo, ker so dela demonov in grešnega mesa. (Galatom 5:19–21)

Ni za kristjane

Čeprav utegnejo učitelji telovadbe trditi nasprotno, pa joga ni zgolj telesna vaja. V knjigi Hindu Manners, Customs and Ceremonies je opisana izkušnja dveh začetnikov v jogi. Vsakega je vodil guru. Eden od njiju navaja: »Moral sem se nadčloveško truditi, da sem lahko dih zadržal čim dlje. Vdihnil sem le, ko sem bil tik pred tem, da omedlim. [. . .] Nekega dne, točno opoldan, sem mislil, da vidim jasno luno, in zdelo se mi je, kot da se premika in ziblje sem ter tja. Drugič sem si zamišljal, da me je sredi dneva ovila gosta tema. Moj voditelj [. . .] je bil zelo zadovoljen, ko sem mu omenil te privide. [. . .] Zagotovil mi je, da bom s svojo pokoro zelo hitro doživel veliko bolj presenetljive rezultate.« Drugi mož pripoveduje: »Vsak dan sem moral strmeti v nebo, ne da bi trenil z očmi ali se prestavil. [. . .] Včasih sem mislil, da vidim ognjene iskre v zraku, drugič pa se mi je zdelo, da vidim žareče krogle in druge meteorje. Učitelj je bil zelo zadovoljen z uspešnostjo mojih naprezanj.«

Očitno sta guruja menila, da so nenavadna znamenja ustrezni rezultati na poti do pravega cilja vaj joge. Da, končni cilj joge je mokša, ki je pojasnjena kot združitev z neosebnim mogočnim duhom. Opisana je kot »(namerna) ustavitev spontanega razmišljanja«. To je povsem v nasprotju s ciljem, danim kristjanom, katere se opominja: ‚Podajte telesa svoja za žrtev živo, sveto, prijetno Bogu: to bodi pametno [z razumom, NW] vaše bogoslužje. In ne ravnajte se po tem svetu, temuč premenite se po obnovitvi uma svojega, da izkušate, kaj je volja Božja dobra in prijetna in popolna.‘ (Rimljanom 12:1, 2)

Izbira telesne vaje je osebna odločitev. Vendar kristjani ne dovolijo, da bi kaj uničilo njihov odnos z Bogom Jehovom, pa naj bo to telesna vaja, jedača, pijača, oblačenje, zabava ali kaj drugega. (1. Korinčanom 10:31) Za tiste, ki telovadijo enostavno zaradi boljšega zdravja, je na voljo veliko možnosti, pri katerih ni nevarnosti, da bi se izpostavljali spiritizmu in okultizmu. S tem ko se ogibamo navad in prepričanj, ki imajo korenine v lažni religiji, se lahko veselimo Božjih blagoslovov pravične nove stvarnosti, v kateri bomo lahko večno uživali v popolnem telesnem in duševnem zdravju. (2. Petrov 3:13; Razodetje 21:3, 4)

[Slike na strani 22]

Mnogi uživajo v zdravih telesnih aktivnostih, s katerimi se ne izpostavljajo spiritizmu