Kdaj Jehova blagoslavlja vztrajno prizadevanje?

»SPUSTI me, kajti zarja že vstaja!«

»Ne bom te spustil, dokler me ne blagosloviš.«

»Kako ti je ime?«

»Jakob.«

»Tvoje ime ne bo več Jakob, temveč Izrael, kajti bojeval si se z Bogom in z ljudmi in si zmagal.« (1. Mojzesova 32:27–29, SSP [32:26–28, AC])

Ta zanimivi dvogovor je bil rezultat presenetljivega napada še kako gibčnega, 97-letnega Jakoba. Čeprav ga Biblija ne opisuje kot atleta, se je vso noč spoprijemal oziroma boril z angelom. Zakaj pa? Jakob je bil močno zaskrbljen za svojo dediščino, ki jo je Jehova obljubil že njegovim prednikom.

Mnogo let poprej je brat Ezav zapravil svojo pravico do prvorojenstva v zameno za skledo lečne jedi. Sedaj pa Jakob izve, da se mu Ezav približuje skupaj s štiristo možmi. Razumljivo je, da je Jakob ves zaskrbljen in išče potrdilo Jehovove obljube, da bo njegova družina res živela v deželi na drugi strani reke Jordan. V skladu s svojimi molitvami odločno ukrepa. Ezavu, ki se vedno bolj bliža, pošlje velikodušna darila. Obenem se zaščiti, tako da razdeli svoj tabor na dva dela in prepelje žene in otroke preko plitvine Jaboka. Nato pa si z vztrajnim trudom in mnogimi solzami še bolj prizadeva, tako da se vso noč spoprijema z angelom, da bi ‚zase milostno izprosil naklonjenosti‘. (Ozea 12:4, NW [12:5, AC]; 1. Mojzesova 32:1–32)

Razmislite še o primeru Rahele, Jakobove druge in najbolj ljubljene žene. Rahela se dobro zaveda Jehovove obljube, da bo blagoslovil Jakoba. Njena sestra Leja, Jakobova prva žena, je blagoslovljena s štirimi sinovi, medtem ko Rahela ostaja neplodna. (1. Mojzesova 29:31–35) Namesto da bi se pričela pomilovati, raje še naprej v molitvi milostno prosi Jehova in v skladu s svojimi molitvami tudi primerno ukrepa. Kakor je storila njena prednica Sara s Hagaro, tudi Rahela privede svojo deklo Bilho in jo Jakobu ponudi za drugotno ženo, da, kot sama pravi, »dobim tudi jaz  otrok iz nje«. * Bilha je Jakobu rodila dva sina – Dana in Neftalija. Ob rojstvu slednjega je Rahela pojasnila obsežnost svojih čustvenih naporov, ko je dejala: »V bojih Božjih sem se borila s sestro svojo in zmogla sem.« Rahela je bila nato blagoslovljena še z dvema lastnima sinovoma, Jožefom in Benjaminom. (1. Mojzesova 30:1–8; 35:24)

Zakaj je Jehova blagoslovil telesne in čustvene napore Jakoba in Rahele? Jehovovo voljo sta ohranjala na prvem mestu in cenila svojo dediščino. Vztrajno sta ga prosila za blagoslov v svojem življenju in po potrebi ukrepala v skladu z Božjo voljo in svojimi prošnjami.

Mnogi lahko danes, podobno kot Jakob in Rahela, pričajo, da si je za pridobitev Jehovovega blagoslova treba vztrajno prizadevati. Njihov trud pogosto spremljajo solze, malodušje in razočaranje. Krščanska mati, po imenu Elizabeth, se spominja, kako vztrajno si je morala prizadevati, da bi po daljši odsotnosti ponovno pričela redno obiskovati krščanske shode. To je bil velik izziv, saj je imela pet majhnih sinov, neverujočega moža in 30 kilometrov vožnje do najbližje kraljestvene dvorane. »Da bi lahko redno prihajala na shode, sem morala biti zelo disciplinirana, toda vedela sem, da to koristi meni in mojim sinovom. To jim je pomagalo uvideti, da je ta pot vredna prizadevanja.« Jehova je blagoslovil njena naprezanja. Od njenih treh sinov, ki so dejavni v krščanski občini, sta dva v polnočasni strežbi. Veseli se njihovega duhovnega napredovanja in dodaja: »Prekosili so me v duhovni rasti.« Kakšen blagoslov, ker si je vztrajno prizadevala!

Vztrajno prizadevanje, ki ga Jehova blagoslavlja

Prav gotovo bomo nagrajeni, če si vztrajno prizadevamo in smo marljivi. Več truda ko vložimo v neko nalogo ali dodelitev, bolj bomo zadovoljni. Takšne nas je ustvaril Jehova. Kralj Salomon je zapisal: ‚Ko človek jé in pije in uživa dobro pri vsem trudu svojem, je to vsakemu dar Božji.‘ (Propovednik 3:13; 5:18, 19) Toda da bi nas Bog blagoslovil, morajo biti naša prizadevanja pravilno usmerjena. Ali je na primer razumno pričakovati Jehovov blagoslov, če zaradi svojega načina življenja dajemo duhovne stvari na drugo mesto? Ali se lahko predan kristjan nadeja Jehovovega priznanja, če sprejme zaposlitev ali napredovanje, zaradi česar bo redno manjkal na krščanskih shodih ter ne bo imel koristi od družbe, ki mu lahko okrepi vero, in od pouka, ki bi ga tam dobil? (Hebrejcem 10:23–25)

To, da je posameznik celo življenje marljivo delal in si prizadeval za posvetno kariero ali gmotnimi dobrinami, še nujno ne pomeni, da bo ‚užival dobro‘, če je ob tem izločil duhovne stvari. Jezus je v svoji ponazoritvi o sejalcu opisal posledice napačno vloženega truda. Glede semena ‚posejanega v trnju‘, je pojasnil: »Ta je, ki besedo sliši, ali skrb tega sveta in slepilo bogastva uduši besedo in ostane brez sadu.« (Matevž 13:22) Tudi Pavel je  svaril pred to pastjo in dodal, da tisti, ki se ženejo za bogastvom, »padejo v izkušnjavo in past in v mnoga poželenja, nespametna in škodljiva, ki pogrezajo ljudi v pogubljenje in pogin«. Kaj je zdravilo za takšen duhovno poguben način življenja? Pavel nadaljuje: ‚Bežite od tega in ne stavite upa v bogastva negotovost, ampak v živega Boga, ki nam deli vsega obilo za uživanje.‘ (1. Timoteju 6:9, 11, 17)

Vsem nam lahko koristi, če posnemamo vztrajno prizadevanje Jakoba in Rahele, ne glede na to, koliko smo stari ali kako dolgo že služimo Jehovu. V iskanju Božjega odobravanja nista nikoli izgubila izpred oči svoje dediščine, ne glede na to, kako zastrašujoče in mučne bi lahko bile okoliščine. Danes nas pritiski in težave, s katerimi se spoprijemamo, prav tako lahko prestrašijo, razočarajo ali celo potrejo. Morda nas mika, da bi se vdali v boju in postali še ena žrtev Satanovega napada. Satan lahko za dosego svojih ciljev uporabi katero koli sredstvo, ki mu je na razpolago, pa naj bo to zabava, rekreacija, šport oziroma konjiček, zaposlitev ali materialno bogastvo. Pogosto nam obljubi tako zaželene rezultate, toda malokdaj jih res uresniči. Tisti, ki jih zavede oziroma zvabi, da se zapletejo v takšna prizadevanja, pogosto ugotovijo, da so na koncu predvsem razočarani. Zato se tudi mi, podobno kot Jakob in Rahela iz preteklosti, vedno vztrajno bojujmo in premagujmo Satanove spletke.

Hudič bi bolj kot vse želel videti, da se vdamo in mislimo, da je ‚položaj brezupen, da ne moremo več ničesar narediti in se je nesmiselno truditi‘. Kako življenjsko pomembno je zato, da vsi pazimo, da ne bi razvili pogubnega stališča, misleč ‚Nihče me nima rad‘ in ‚Jehova je pozabil name‘. Samouničujoče je, če podležemo takšnim mislim. Ali bi to lahko kazalo, da smo se vdali in se več ne bojujemo, vse dokler ne prejmemo blagoslova? Ne pozabimo, Jehova blagoslavlja naše vztrajno prizadevanje.

Še naprej se bojujte za Jehovov blagoslov

Naša duhovna blaginja je zelo odvisna od tega, kako kot Jehovovi služabniki razumemo dve temeljni resnici o našem življenju: 1. nihče nima popolnega nadzora nad problemi, bolečinami in težavnimi razmerami v življenju in 2. Jehova posluša vpitje tistih, ki ga vztrajno prosijo za pomoč in blagoslov. (2. Mojzesova 3:7–10; Jakob 4:8, 10; 1. Petrov 5:8, 9)

Ne glede na to, kako težavne so vaše razmere ali kako omejene se morda počutite, se nikar ne vdajte ‚grehu, ki nas zlahka zapelje‘ – pomanjkanju vere. (Hebrejcem 12:1, SSP) Še naprej se bojujte, vse dokler ne dobite blagoslova. Bodite potrpežljivi in se spominjajte postaranega Jakoba, ki se je vso noč boril za blagoslov. Kot poljedelec, ki spomladi seje in čaka na žetev, tudi vi potrpežljivo čakajte, da Jehova blagoslovi vašo duhovno dejavnost, ne glede na to, kako majhna se vam morda zdi. (Jakob 5:7, 8) In vedno imejte v mislih psalmistove besede: »Kateri sejejo s solzami, z radostnim bodo želi petjem.« (Psalm 126:5; Galatom 6:9) Bodite neomajni in ostanite v vrstah bojevnikov.

[Podčrtne opombe]