Pouk od štorklje

»TUDI čaplja [štorklja, SSP] pod nebom pozna svoje gotove čase, [. . .] ljudstvo moje pa ne pozna pravice GOSPODOVE.« (Jeremija 8:7) S temi besedami je prerok Jeremija razglasil Jehovovo sodbo nad odpadniškimi Judi, ki so zapustili svojega Boga Jehova in pričeli častiti tuja božanstva. (Jeremija 7:18, 31) Zakaj je Jeremija, kot praktičen pouk nezvestim Judom, izbral štorkljo?

Izraelcem je bil pogled na štorklje, še zlasti na bele štorklje, nekaj običajnega, saj so se selile ravno skozi biblijske dežele. Hebrejsko ime za to veliko in dolgonogo močvirsko ptico je ženska oblika besede, ki pomeni »zvestovdana; srčno dobrotljiva«. To ime ji povsem ustreza, saj ostanejo samci in samice bele štorklje, v nasprotju z večino drugih ptic, združeni za vse življenje. Večina štorkelj se po prezimovanju v toplejših krajih ponavadi vsako leto vrne v gnezdo, v katerem so že bile.

Štorkljino nagonsko obnašanje nam še na druge izredne načine ponazarja vrednost zvestovdanosti. Pri valjenju jajc in hranjenju mladičev sodelujeta oba, samec in samica. Knjiga Our Magnificent Wildlife pojasnjuje: »Kot starši so si štorklje izredno zveste. V Nemčiji se je samec štorklje zapletel v žice daljnovoda z visoko napetostjo in poginil. Njegova družica je še tri dni sama nadaljevala z valjenjem jajc, med tem pa je gnezdo za kratek čas zapustila le enkrat, da bi si poiskala hrano. [. . .] V nekem drugem primeru pa je oče sam vzgojil mladiče, potem ko so samico ustrelili.«

Zares lahko rečemo, da je štorklja, čeprav je nagonsko zvesta svojemu življenjskemu tovarišu in nežno skrbi za svoje mladiče, vredna svojega imena – »zvestovdana«. Tako so bile štorklje dober in ustrezen pouk nezvestim in svojeglavim Izraelcem.

Za mnoge današnje ljudi sta zvestovdanost in zvestoba staromodni zamisli – sicer občudovanja vredni, toda neuporabni. Kako malo je zvestovdanost cenjena, nam kažejo vse pogostejše razveze, zapustitve, poneverbe in druge oblike prevar. V nasprotju s tem pa Biblija pripisuje visoko vrednost zvestovdanosti, ki jo vzgibavata ljubezen in naklonjenost. Kristjane spodbuja naj ‚oblečejo novega človeka [novo osebnost, NW], ustvarjenega po Bogu v pravičnosti in svetosti resnice [zvestovdanosti, NW]‘. (Efežanom 4:24) Da, nova osebnost nam pomaga, da smo zvestovdani, o tem pa nas lahko lepo pouči tudi štorklja.