Spodbujeni z ‚Božjimi velikimi deli‘

»Slišimo, da nam govore v naših jezikih velika dela Božja.« (DEJANJA 2:11)

1., 2. Kaj presenetljivega se je zgodilo v Jeruzalemu ob binkoštih leta 33 n. š.?

NEKEGA poznopomladnega jutra leta 33 n. š. je skupina moških in žensk, učencev Jezusa Kristusa, ki so se zbrali v zasebnem domu v Jeruzalemu, doživela nekaj presenetljivega. »Kar nastane šum z neba kakor piš silnega vetra in napolni vso hišo, kjer so sedeli. In se jim prikažejo [. . .] jeziki kakor ognjeni [. . .] in vsi se napolnijo svetega Duha in začno govoriti v drugih jezikih.« (Dejanja 2:2–4, 15)

² Pred hišo se je zbrala velika množica ljudi. Med njimi so bili Judje, rojeni na tujem, »bogaboječi ljudje« (NW), ki so prišli v Jeruzalem na praznovanje binkoštnega praznika. Bili so začudeni, saj je vsakdo slišal učence govoriti v svojem maternem jeziku o ‚Božjih velikih delih‘. Kako je bilo to mogoče, ko pa so bili vsi ti, ki so govorili, Galilejci? (Dejanja 2:5–8, 11)

3. Kaj je apostol Peter sporočil množici ob binkoštih?

³ Eden od teh Galilejcev je bil apostol Peter. Pojasnil je, da so nekaj tednov prej krivičniki ubili Jezusa Kristusa, da pa je Bog svojega Sina obudil iz mrtvih. Jezus se je nato pokazal mnogim svojim učencem,  tudi Petru in drugim, ki so bili ob tej priložnosti navzoči. Pred samo desetimi dnevi pa se je dvignil v nebesa. On je bil ta, ki je izlil sveti duh na svoje učence. Ali je to imelo kak pomen za tiste, ki so obhajali binkoštni dan? Vsekakor. Jezusova smrt jim je omogočila, da so jim bili na podlagi vere v Jezusa odpuščeni grehi in so prejeli »dar svetega Duha«. (Dejanja 2:22–24, 32, 33, 38) Kako so se torej ti opazovalci odzvali na »velika dela Božja«, o katerih so slišali? In kako nam lahko ta pripoved pomaga ovrednotiti naše služenje Jehovu?

Spodbujeni k ukrepanju!

4. Katera Joelova prerokba se je izpolnila ob binkoštih leta 33 n. š.?

⁴ Potem ko so učenci v Jeruzalemu prejeli sveti duh, so dobro novico o rešitvi nemudoma pričeli oznanjati drugim. Začeli so kar pri množici, ki se je zbrala tistega jutra. Z oznanjevanjem so izpolnili presenetljivo prerokbo, ki jo je osem stoletij prej zapisal Joel, Petuelov sin: »Izlijem Duha svojega na vse meso; in sinovi vaši in hčere vaše bodo prorokovali, starci vaši bodo imeli sanje, mladeniči vaši bodo videli prikazni. In celo na hlapce in na dekle izlijem Duha svojega v tistih dneh [. . .], preden pride dan GOSPODOV, veliki in prestrašni.« (Joel 1:1; 2:28, 29, 31; Dejanja 2:17, 18, 20)

5. V katerem smislu so kristjani v prvem stoletju prerokovali? (Glej podčrtno opombo.)

⁵ Ali je to pomenilo, da se je Bog namenil ustvariti celo generacijo prerokov in prerokinj, podobnih Davidu, Joelu in Debori, ter po njih napovedovati prihodnje dogodke? Ne. Krščanski ‚sinovi in hčere, hlapci in dekle‘ naj bi prerokovali v tem pomenu, da bi jih Jehovov duh spodbujal k objavljanju ‚velikih del‘, ki jih je Jehova že naredil in jih še bo. Služili naj bi torej kot zastopniki Najvišjega. * Kako pa se je na to odzvala množica? (Hebrejcem 1:1, 2)

6. K čemu je Petrov govor spodbudil mnoge v množici?

⁶ Petrova razlaga je mnoge v množici spodbudila k ukrepanju, tako da so ‚radi sprejeli njegovo besedo‘ ter »bili krščeni; in pridružilo se jih je tisti dan kakih tri tisoč duš«. (Dejanja 2:41) Ker so ti bili naravni Judje in judovski spreobrnjenci, so že imeli temeljno spoznanje iz Pisem. Na podlagi tega spoznanja in vere v to, kar so se naučili od Petra, so se lahko krstili »v ime Očeta in Sina in svetega Duha«. (Matevž 28:19) Po krstu so se še naprej ‚posvečali nauku apostolov‘ (NW). Obenem pa so o svoji novopridobljeni veri pričeli govoriti drugim. »Vsak dan so bili stanovitno  ene misli v templju, [. . .] hvaleč Boga in imajoč milost pri vsem ljudstvu.« Zaradi njihovega pričevanja ‚jim je Gospod [Jehova, NW] vsak dan prideval teh, ki so se zveličevali‘. (Dejanja 2:42, 46, 47) V mnogih deželah, kjer so živeli ti novi verniki, so kmalu nastale nove občine. Nedvomno lahko ta porast vsaj nekoliko pripišemo njihovemu gorečemu trudu, da so po vrnitvi domov ‚evangelij‘ oznanjali tudi tam. (Kološanom 1:23)

Božja Beseda je krepka

7. a) Kaj danes ljudi iz vseh narodov pritegne k Jehovovi organizaciji? b) Kakšne možnosti za nadaljnji porast opažate na svetovnem in krajevnem področju? (Glej podčrtno opombo.)

⁷ Kaj pa tisti, ki bi radi postali Božji služabniki danes? Tudi oni morajo skrbno preučevati Božjo Besedo. Tako spoznajo Jehova kot Boga, ki je »poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti in resnici«. (2. Mojzesova 34:6; Dejanja 13:48) Seznanijo se z Jehovovo ljubečo pripravo, namreč odkupnino po Jezusu Kristusu, čigar prelita kri jih lahko očisti vseh grehov. (1. Janezov 1:7) Hvaležni so tudi, ker izvejo za Božji namen, da »bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim«. (Dejanja 24:15) Njihovo srce prekipeva od ljubezni do Vira teh ‚velikih del‘ in jih žene, da o teh dragocenih resnicah govorijo tudi drugim. Nato postanejo posvečeni, krščeni Božji služabniki in še naprej ‚rastejo v [točnem, NW] spoznavanju Boga‘. * (Kološanom 1:10b, Ekumenska izdaja; 2. Korinčanom 5:14)

8.–10. a) Kako doživetje neke kristjanke dokazuje, da je Božja Beseda »krepka«? b) Kaj ste se iz tega doživljaja naučili o Jehovu in o tem, kako ravna s svojimi služabniki? (2. Mojzesova 4:12)

⁸ Spoznanje, ki si ga Božji služabniki pridobijo s preučevanjem Biblije, ni površno. Takšno spoznanje spodbuja njihovo srce, spreminja način razmišljanja in postaja del njih. (Hebrejcem 4:12) Na primer, Camille je bila zaposlena kot negovalka starejših. Ena njenih oskrbovank je bila Martha, Jehovova priča. Ker je imela močno demenco, je potrebovala nenehen nadzor. Morali so jo spomniti, naj jé in celo da naj hrano pogoltne. Kot bomo videli, pa je imela nekaj vseeno trajno zapisano v svojem umu.

⁹ Nekega dne je Martha opazila, da Camille joka od žalosti zaradi osebnih problemov. Objela jo je in ji predlagala, da bi skupaj preučevali Biblijo. Toda ali je mogoče, da bi kdo s takšno motnjo vodil biblijski pouk? Da, je mogoče! Čeprav je Martha zgubila precejšen del svojega spomina, ni pozabila svojega veličastnega Boga, niti dragocenih resnic, ki se jih je naučila iz Biblije. Med poukom je Martha poučila Camille, naj prebere vsak odstavek, pregleda navedene svetopisemske stavke, prebere vprašanje na dnu strani in nato nanj odgovori. Tako sta delali kar nekaj časa in Camille je kljub Marthinim omejitvam napredovala v biblijskem spoznanju. Martha se je zavedala, da se mora Camille družiti še z drugimi, ki želijo služiti Bogu. Zato je svoji učenki podarila obleko in par čevljev, da bi bila primerno oblečena, ko bi prvič šla na shod v kraljestveno dvorano.

¹⁰ Camille je ganilo Marthino ljubeče zanimanje, zgled in prepričanost. Spoznala je, da je to, kar jo je Martha skušala naučiti iz Biblije, zelo pomembno, saj je Martha pozabila skoraj vse, razen tega, kar se je naučila  iz Svetega pisma. Ko so kasneje Camille premestili v drug dom, je spoznala, da je prišel čas, ko mora ukrepati. Ob prvi priložnosti je odšla v kraljestveno dvorano, oblečena v obleko in obuta v čevlje, ki ji jih je dala Martha, in zaprosila za biblijski pouk. Camille je lepo napredovala in se krstila.

Spodbujeni, da odsevamo Jehovova merila

11. Kako lahko poleg gorečnosti v oznanjevanju še pokažemo, da nas kraljestveno sporočilo spodbuja?

¹¹ Danes več kot šest milijonov Jehovovih prič podobno kot Martha in sedaj še Camille po vsem svetu oznanja »evangelij kraljestva«. (Matevž 24:14; 28:19, 20) Kakor kristjane v prvem stoletju so tudi njih močno ganila ‚Božja velika dela‘. Cenijo prednost, da lahko nosijo Jehovovo ime in da je Jehova nanje izlil sveti duh. Zato naredijo vse, da bi ‚živeli dostojno Gospoda [Jehova, NW], v vsem njemu po volji‘, in to tako, da udejanjajo njegova merila v vseh vidikih svojega življenja. Med drugim to pomeni, da spoštujejo tudi Božja merila glede oblačenja in urejanja. (Kološanom 1:10a; Titu 2:10)

12. Kateri določni nasvet glede oblačenja in urejanja najdemo v Prvem listu Timoteju 2:9, 10?

¹² Da, Jehova je za naš osebni videz postavil merila. Apostol Pavel je glede tega omenil nekaj Božjih zahtev. ‚Ženske naj bodo v urejeni obleki. Zaljšajo naj se s sramežljivostjo in razumnostjo. Ne s spletanjem las in z zlatnino, ne z biseri ali dragoceno obleko, ampak z dobrimi deli, kakor se spodobi ženskam, ki javno izpovedujejo svoje strahospoštovanje do Boga.‘ * Kaj se naučimo  iz teh besed? (1. Timoteju 2:9, 10, SSP)

13. a) Kaj je mišljeno z ‚urejeno obleko‘? b) Zakaj lahko rečemo, da so Jehovova merila razumna?

¹³ Pavlove besede kažejo, da morajo biti kristjani »v urejeni obleki«. Ne smejo biti umazani, zanemarjeni ali neurejeni. Vsi, celo tisti s skromnimi dohodki, lahko ustrezajo takšnim razumnim merilom, s tem da poskrbijo, da so njihova oblačila lična, čista in spodobna. Priče v neki južnoameriški državi na primer vsako leto prepešačijo mnogo kilometrov skozi džunglo in nato še precej ur potujejo s kanujem, da so lahko navzoči na območnem zborovanju. Nič nenavadnega ni, če med potovanjem kdo od njih pade v reko ali pa se mu kos oblačila zaplete v grmovje in strga. Ko torej prispejo na kraj, kjer bo zborovanje, so pogosto videti nekako neurejeni. Zato si vzamejo čas in prišijejo gumbe, popravijo zadrge ter operejo in zlikajo obleke za zborovanje. Cenijo povabilo, naj se hranijo pri Jehovovi mizi, in želijo biti primerno oblečeni.

14. a) Kaj pomeni oblačiti se s ‚skromnostjo in razumnostjo‘? b) Kaj za nas pomeni to, da se oblačimo ‚kot ljudstvo, ki javno izpoveduje svoje strahospoštovanje do Boga‘?

¹⁴ Pavel je nadalje dejal, da bi se morali oblačiti s »sramežljivostjo [skromnostjo, NW] in razumnostjo«. To pomeni, da naša obleka ne bi smela biti vpadljiva, čudaška, izzivalna, preveč odprta ali narejena po zadnji modni muhi. Poleg tega bi morali s tem, kako se oblačimo, odsevati »strahospoštovanje do Boga«. To pa je nekaj, kar nam da misliti, kajne? To ne pomeni, da se primerno oblečemo le za občinske shode, ob drugih priložnostih pa nam za to ni mar. Naš osebni videz bi moral vedno odsevati spoštljivo, častno držo, saj smo kristjani in strežniki 24 ur na dan. Razumljivo je, da bodo naša delovna in šolska oblačila primerna za delo, ki ga bomo opravljali. Še vedno pa bi se morali oblačiti skromno in dostojno. Če s svojo obleko vedno odsevamo vero v Boga, nas zaradi naše zunanjosti ne bo nikoli sram priložnostno pričevati. (1. Petrov 3:15)

»Ne ljubite sveta«

15., 16. a) Zakaj je pomembno, da glede oblačenja in urejanja ne posnemamo sveta? (1. Janezov 5:19) b) Iz katerega praktičnega razloga naj bi se ogibali modnih kapric v oblačenju in urejanju?

¹⁵ Pri izbiri glede oblačenja in urejanja nas lahko vodi tudi nasvet, zapisan v Prvem Janezovem listu 2:15, 16. Tam beremo: »Ne ljubite sveta, ne tega, kar je na svetu. Če kdo ljubi svet, ni ljubezni Očetove v njem. Zakaj vse, kar je na svetu: poželenje mesa in poželenje oči in življenja napuh, ni iz Očeta, temuč je iz sveta.«

 ¹⁶ Zares času primeren nasvet! Danes, ko je pritisk vrstnikov močnejši kot kdaj prej, ne smemo dopustiti, da bi nam to, kako naj se oblačimo, narekoval svet. Stili oblačenja in urejanja so se v zadnjih letih izrodili. Celo način oblačenja poslovnežev in izobražencev ni vedno zanesljivo merilo za to, kaj je za kristjane primerno. Tudi zaradi tega moramo vedno paziti, da ‚se ne prilagajamo temu svetu‘, če želimo živeti po Božjih merilih in tako ‚lepšati nauk Rešitelja našega Boga v vsem‘. (Rimljanom 12:2, SSP; Titu 2:10)

17. a) O katerih vprašanjih lahko razmislimo, ko kupujemo oblačilo ali se odločamo o stilu oblačenja? b) Zakaj bi se morali družinski poglavarji zanimati za osebni videz družinskih članov?

¹⁷ Preden se odločite, ali boste kupili kako oblačilo, je modro, da se vprašate: ‚Zakaj me ta stil privlači? Ali sem tako podoben kakemu slavnemu človeku iz sveta zabave – nekomu, ki ga občudujem? Ali je takšen stil značilen za člane kake poulične tolpe ali skupine, ki pospešuje neodvisnega, uporniškega duha?‘ Skrbno bi morali razmisliti tudi o samem oblačilu. Če kupujemo obleko ali krilo, razmislimo o njegovi dolžini. Kaj pa kroj? Ali je oblačilo skromno, primerno in dostojno ali pa je tesno oprijeto, izzivalno ali nemarno? Vprašajte se: ‚Ali bom s to obleko komu v spotiko?‘ (2. Korinčanom 6:3, 4) Zakaj bi morali paziti na to? Ker Biblija pravi: »Tudi Kristus ni sebi pogodu storil.« (Rimljanom 15:3) Krščanski družinski poglavarji se morajo zanimati za videz družinskih članov. Iz spoštovanja do veličastnega Boga, ki ga častijo, bi morali brez obotavljanja odločno in ljubeče svetovati, ko je to treba. (Jakob 3:13)

18. Kaj vas spodbuja, da skrbno pazite na svoje oblačenje in urejanje?

¹⁸ Sporočilo, ki ga prinašamo, izvira od Jehova, ki je poosebitev dostojanstva in svetosti. (Izaija 6:3) Biblija nas spodbuja, naj ga posnemamo »kakor otroci ljubljeni«. (Efežanom 5:1) S svojim oblačenjem in urejanjem lahko našega nebeškega Očeta kažemo v dobri ali slabi luči. Gotovo pa si želimo, da bi njegovo srce razveseljevali! (Pregovori 27:11)

19. Kako nam koristi, če o ‚Božjih velikih delih‘ govorimo še drugim?

¹⁹ Kaj menite o ‚Božjih velikih delih‘, o katerih ste se poučili? Zares smo nadvse blagoslovljeni, ker smo spoznali resnico! Ker verujemo v prelito kri Jezusa Kristusa, so nam odpuščeni grehi. (Dejanja 2:38) Zato se k Bogu obračamo brez zadržkov. Ne bojimo se smrti, kakor se je tisti, ki nimajo upanja. Imamo namreč Jezusovo zagotovilo, da bodo nekega dne ‚vsi, ki so v grobovih, zaslišali njegov glas in prišli ven‘. (Janez 5:28, 29) Jehova je bil zelo dober, da nam je vse to razodel. Poleg tega je na nas izlil svoj duh. Zato iz hvaležnosti za vse te dobre darove spoštujmo Jehovova vzvišena merila, ga goreče hvalimo in o njegovih ‚velikih delih‘ govorimo še drugim.

[Podčrtne opombe]

Kako bi odgovorili?

• O katerih ‚velikih delih‘ so slišali ljudje ob binkoštih leta 33 n. š. in kako so se na to odzvali?

• Kako kdo postane učenec Jezusa Kristusa in kaj k temu spada?

• Zakaj je pomembno, da pazimo na to, kako smo oblečeni in urejeni?

• Katere dejavnike naj bi pretehtali, ko se odločamo, ali je določeno oblačilo oziroma stil oblačenja primeren?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 15]

Peter je objavil, da je bil Jezus obujen od mrtvih

[Slika na strani 17]

Ali Boga, ki ga častite, s svojim videzom kažete v dobri luči?

[Slika na strani 18]

Krščanski starši se morajo zanimati za videz družinskih članov