Vprašanja bralcev

Ali je Abel vedel, da mora za pridobitev Božje naklonjenosti žrtvovati žival?

Biblijsko poročilo o žrtvah, ki sta ju darovala Kajn in Abel, je zelo kratko. V Prvi Mojzesovi knjigi 4:3–5 beremo: »Zgodi se pa čez mnogo dni, da prinese Kajn daritev od sadu zemeljskega GOSPODU. In tudi Abel prinese od prvencev črede svoje in od njih tolšče. In ozre se GOSPOD na Abela in na daritev njegovo; a na Kajna in na daritev njegovo se ne ozre.«

Biblija nikjer ne omenja, da je Jehova že pred tem dogodkom dal kakšne določne informacije glede žrtvovanja oziroma o tem, kakšne vrste žrtev bi mu ugajale. Očitno sta Kajn in Abel pripravila daritvi vsak zase in to po lastni izbiri. V prvotni rajski dom svojih staršev nista imela vstopa, pričela sta čutiti posledice greha in bila sta odtujena od Boga. Zaradi svojega grešnega in bednega stanja sta morala čutiti močno potrebo po tem, da se k Bogu obrneta po pomoč. S tem, da sta Bogu darovala žrtev, sta verjetno prostovoljno izrazila željo, da bi si pridobila Božjo naklonjenost.

Na koncu se je izkazalo, da je Bog Abelovo daritev sprejel, Kajnove pa ne. Zakaj? Ali morda zato, ker je Abel daroval primerno žrtev, Kajn pa ne? Ne moremo zagotovo reči, da vrsta daritve ni na to prav nič vplivala, saj nobenemu od njiju ni bilo rečeno, kaj je sprejemljivo in kaj ni. Lahko, da sta bili sprejemljivi obe žrtvi. V Postavi, ki jo je Jehova nazadnje dal izraelskemu narodu, k sprejemljivim žrtvam niso spadale samo živali ali živalski deli, temveč tudi opraženo žito, snopi ječmena, bela moka, pečeni kolači in vino. (3. Mojzesova 6:19–23; 7:11–13; 23:10–13) Jasno je torej, da ni le sestava Kajnove in Abelove žrtve vplivala na to, da je Bog eno sprejel, drugo pa zavrnil. (Primerjaj Izaija 1:11; Amos 5:22.)

Stoletja kasneje je apostol Pavel izjavil: »Po veri je daroval Abel Bogu boljšo žrtev mimo Kajna; po njej je bil izpričan za pravičnega, ker je Bog sam pričal o njegovih darovih.« (Hebrejcem 11:4) To pomeni, da je Bog Abela spoznal za pravičnega zaradi vere. Toda vere v kaj? Vere v Jehovovo obljubo, da bo priskrbel Seme, ki bo ‚kači strlo glavo‘ ter vzpostavilo mir in popolnost, ki ga je človeštvo nekoč že uživalo. Abel je iz izjave, da bo Semenu ‚strta peta‘, morda prišel do sklepa, da je potrebno žrtvovanje, ki zajema prelitje krvi. (1. Mojzesova 3:15) Ne glede na to, pa ostaja dejstvo, da je Abel zaradi tega, ker je izrazil svojo vero, daroval »boljšo žrtev mimo Kajna«.

Iz istega razloga je bil Kajn zavrnjen, torej ne zato, ker bi daroval neprimerno žrtev, temveč, ker je imel slabo vero, kar so odkrivala njegova dejanja. Jehova je Kajna jasno opozoril: »Ne bode li ti, če dobro delaš, povišanja?« (1. Mojzesova 4:7) Bog Kajna ni zavrnil, ker mu njegova daritev ne bi ugajala. V resnici ga je zavrgel zato, »ker so bila hudobna dela njegova«, ki so jih zaznamovali zavist, sovraštvo in nazadnje tudi umor. (1. Janezov 3:12)