Ali boste ohranili svojo značajnost?

KOLIKO vrabcev je poginilo včeraj? Nihče ne ve in verjetno je le redkim mar za to – ptic je namreč tako veliko. Vendar pa Jehovu je mar. Jezus je svojim učencem glede teh navidez nepomembnih ptičev dejal: ‚Niti eden od njih ne pade na tla brez [védenja, NW] Očeta vašega.‘ In dodal: »Ne bojte se torej; vi ste boljši od mnogo vrabcev.« (Matevž 10:29, 31)

Učenci so kasneje bolj jasno razumeli, kako zelo jih Jehova ceni. Eden od njih, apostol Janez, je napisal: »V tem se je razodela ljubezen Božja v nas, da je Bog poslal Sina svojega edinorojenega na svet, da bi živeli po njem.« (1. Janezov 4:9) Jehova ni le priskrbel odkupnine, temveč je vsem svojim služabnikom tudi zagotovil: »Ne odtegnem se ti in ne zapustim te.« (Hebrejcem 13:5)

Jasno je, da Jehova svoje ljudstvo neomajno ljubi. Vendar pa se postavlja vprašanje: ‚Ali smo na Jehova tako navezani, da ga ne bomo nikoli zapustili?‘

Satan poskuša zlomiti našo značajnost

Ko je Jehova Satana opozoril na Jobovo značajnost, mu je Satan ugovarjal: »Ali bi te Job častil, če ne bi s tem ničesar pridobil?« (Job 1:9, Today’s English Version) Namigoval je, da so ljudje Bogu zvestovdani zgolj zato, ker ‚s tem nekaj pridobijo‘. Če bi bilo to res, bi lahko vsak kristjan popustil v svoji značajnosti – kadar bi za to imel dovolj mamljivo ponudbo.

Za Joba je Satan sprva trdil, da Bogu ne bo več zvestovdan, če bo izgubil lastnino, ki mu je najbolj pri srcu. (Job 1:10, 11) Ko se je to obrekovanje izkazalo za neresnično, je Satan izjavil: »Za svoje življenje da človek vse, kar ima.« (Job 2:4, SSP) Čeprav Satanova trditev za nekatere ljudi morda drži, pa se Job ni hotel odreči svoji značajnosti. To potrjuje tudi zgodovinski zapis. (Job 27:5; 42:10–17) Ali ste tudi vi podobno zvestovdani? Ali pa boste Satanu dopustili, da zlomi vašo značajnost? Premišljujte o sebi, medtem ko bomo preiskali nekaj resnic, ki se tičejo vsakega kristjana.

Apostol Pavel je verjel, da je zvestovdanost pravih kristjanov lahko zelo močna. Napisal je: »Prepričan sem namreč, da nas ne smrt, ne življenje, [. . .] ne sedanjost, ne prihodnost, [. . .] ne katera druga stvar ne bo mogla ločiti od ljubezni Božje, ki je v Kristusu Jezusu, Gospodu našem.« (Rimljanom 8:38, 39) Tudi mi smo lahko o tem podobno prepričani, če je naša ljubezen do Jehova močna. Takšna ljubezen je neuničljiva vez, ki je ne more pretrgati niti smrt.

Če imamo z Bogom takšen odnos, se ne bomo nikoli vprašali: ‚Ali bom Jehovu čez nekaj let še vedno služil?‘ S takšno negotovostjo  bi pokazali, da je naša zvestovdanost Bogu odvisna od tega, kaj se nam v življenju morda zgodi. Zunanje okoliščine nimajo na resnično značajnost nobenega vpliva. Odvisna je od tega, kakšni smo v svoji notranjosti. (2. Korinčanom 4:16–18) Če Jehova ljubimo iz vsega srca, ga ne bomo nikoli razočarali. (Matevž 22:37; 1. Korinčanom 13:8)

Vseeno si moramo zapomniti, da si Satan neprenehoma prizadeva, da bi nam zlomil značajnost. Morda nas poskuša pripraviti do tega, da bi podlegli željam mesa, popustili pritisku vrstnikov ali da bi zaradi določene težave zapustili resnico. Satanov glavni zaveznik pri tem napadu je Bogu odtujen svet, vendar pa Satanu s svojo nepopolnostjo precej olajšamo delo. (Rimljanom 7:19, 20; 1. Janezov 2:16) Kljub temu imamo v tem boju več prednosti in ena od najpomembnejših je ta, da nam njegove namere niso neznane. (2. Korinčanom 2:11, Ekumenska izdaja)

Kakšne pa so Satanove namere? Pavel jih je v svojem pismu Efežanom opisal kot »zvijačne naklepe«. (Efežanom 6:11) Satan nam na pot nastavlja zvijače, ker želi zlomiti našo značajnost. Na srečo pa jih lahko prepoznamo, saj lahko o njegovih metodah beremo v Božji Besedi. Iz tega, kako se je Satan trudil uničiti Jezusovo in Jobovo značajnost, spoznamo nekaj načinov, kako poskuša zlomiti tudi našo krščansko značajnost.

Jezusove značajnosti ni bilo mogoče zlomiti

Satan je Božjega Sina, Jezusa, na začetku njegove strežbe predrzno izkušal, tako da ga je pozval, naj spremeni kamen v kruh. Kako premeteno! Jezus ni jedel že 40 dni, zato je bil nedvomno zelo lačen. (Lukež 4:2, 3) Satan mu je predlagal, naj svojo naravno željo poteši nemudoma, na način, ki je bil v nasprotju z Jehovovo voljo. Podobno tudi danes propaganda tega sveta ljudi podžiga k takojšnji zadovoljitvi, ne da bi pri tem kaj dosti mislili na posledice. Sporočilo se glasi ‚To si zaslužiš takoj‘ ali preprosto ‚Zgrabi priložnost!‘.

Satanu bi njegova namera uspela, če bi si Jezus potešil hudo lakoto in pri tem ne mislil na posledice, saj bi s tem popustil v svoji značajnosti. A Jezus je na zadeve gledal duhovno in zato odločno odgovoril: »Pisano je: ‚Ne bo živel človek ob samem kruhu‘.« (Matevž 4:4; Lukež 4:4)

Satan je potem spremenil taktiko. Zlorabil je Svete spise, iz katerih je Jezus citiral, in ga nagovarjal, naj skoči s tempeljskega obzidja. ‚Angel te bo obvaroval,‘ je trdil Satan. Jezus ni imel nikakršnega namena svojega očeta prositi za nadnaravno zaščito samo zato, da bi pritegnil pozornost nase. »Ne izkušaj Gospoda [Jehova, NW], Boga svojega,« mu je odvrnil Jezus. (Matevž 4:5–7; Lukež 4:9–12)

Satan je na koncu uporabil še eno metodo, ki je bila bolj neposredna. Z Jezusom je  poskusil skleniti nekakšno kupčijo – ponudil mu je ves svet in njegov sijaj, če bi ga le enkrat počastil. To je bilo dejansko tudi vse, kar mu je Satan lahko ponudil. Toda kako bi lahko Jezus počastil Očetovega največjega sovražnika? Na kaj takega ni mogel niti pomisliti! »Moli Gospoda [Jehova, NW], Boga svojega, in njemu samemu služi,« je odgovoril Jezus. (Matevž 4:8–11; Lukež 4:5–8)

Potem ko so Satanu ti trije poizkusi spodleteli, ‚se je umaknil od Jezusa do primernega časa‘. (Lukež 4:13, SSP, poudarili mi.) Iz tega je razvidno, da je Satan nenehno prežal na priložnost, da bi preizkusil Jezusovo značajnost. Do primernega časa je prišlo po približno dveh letih in pol, ko je Jezus začel učence pripravljati na svojo skorajšnjo smrt. Apostol Peter mu je rekel: »Bog te obvaruj, Gospod! To se ti ne sme zgoditi!« (Matevž 16:21, 22)

Ali bi se lahko ta dobronamerni, toda zgrešeni nasvet zdel Jezusu privlačen, glede na to, da ga je izrekel eden od njegovih apostolov? Jezus je takoj uvidel, da te besede odsevajo Satanove misli, in ne Jehovovih. Odločno je odgovoril: »Poberi se od mene, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš po božje, ampak po človeško.« (Matevž 16:23, EI)

Ker je Jezus Jehova neomajno ljubil, mu Satan ni mogel zlomiti značajnosti. Nič od tega, kar je Hudič lahko Jezusu ponudil, in nobena še tako huda preizkušnja ni mogla oslabiti njegove značajnosti do nebeškega Očeta. Ali bomo tudi mi podobno odločeni, ko nam bo zaradi okoliščin težko ostati značajni? Jobov zgled nam bo pomagal bolje razumeti izzive, s katerimi se lahko srečamo.

Značajen kljub nadlogam

Nadloge nas lahko, kot je to spoznal Job, doletijo kadar koli. Job je bil srečno poročen moški z desetimi otroki in imel je dobre duhovne navade. (Job 1:5) Toda Job ni vedel, da je zaradi njegove značajnosti do Boga na nebeškem dvoru prišlo do spornega vprašanja in da se ga je Satan odločil v vsakem primeru zlomiti.

Job je v kratkem času izgubil vse gmotno bogastvo. (Job 1:14–17) Vseeno pa je njegova značajnost preizkušnjo prenesla, saj se ni nikoli zanašal na denar. Na čas, ko je bil še bogat, se je spominjal z naslednjimi besedami: »Če sem zlato naredil za svoje oporišče [. . .] če sem se veselil, da je veliko moje premoženje [. . .] tudi to je krivda [. . .], ker bi zatajil Boga tam zgoraj!« (Job 31:24, 25, 28, EI)

Tudi danes se lahko zgodi, da čez noč izgubimo domala vse, kar imamo. Neki poslovnež, ki je Jehovova priča, je bil ogoljufan za zelo veliko vsoto denarja, zaradi česar je skoraj bankrotiral. Odkrito priznava: »Skoraj sem doživel srčni infarkt. Pravzaprav se mi zdi, da bi ga tudi doživel, če ne bi bil v dobrem odnosu z Bogom. Vendar pa sem iz te izkušnje spoznal, da duhovne vrednote niso bile na prvem mestu v mojem življenju. Kopičenja denarja je bilo videti tako mikavno, da je skoraj zasenčilo vse drugo.« Ta Pričevalec je nato svojo poslovno dejavnost toliko zmanjšal, da sedaj redno služi kot pomožni pionir, kar pomeni, da krščanski strežbi posveti najmanj 50 ur na mesec. Vendar so lahko drugi problemi celo bolj uničujoči, kot je izguba imetja.

Komaj je Job sprejel novico o izgubi bogastva, že so ga obvestili, da je umrlo njegovih deset otrok. Vendar je še vedno govoril: »GOSPODOVO ime bodi hvaljeno.« (Job 1:18–21) Ali bi mi ohranili značajnost, če bi nenadoma izgubili več članov svoje družine? Krščanski nadzornik Francisco iz Španije je v tragični avtobusni nesreči izgubil svoja otroka. Tolažbo je našel v tem, da se je še bolj zbližal z Jehovom in postal dejavnejši v krščanski strežbi.

Celo po tem, ko je Job tako pretresljivo izgubil otroke, hudega preizkusa še zdaleč ni bilo konec. Satan ga je udaril z odvratno boleznijo, ki mu je povzročala bolečine. V  tistem trenutku je Jobu njegova žena zgrešeno svetovala. »Boga prekolni in umri!« ga je nagovarjala. Toda Job njenega nasveta ni upošteval in ni »grešil s svojimi ustnicami«. (Job 2:9, 10, SSP) Njegova značajnost ni temeljila na podpori družine, temveč na osebnem odnosu z Jehovom.

Flora, katere mož in najstarejši sin sta pred več kot desetimi leti zapustila krščansko pot, razume občutke, ki jih je Job zagotovo imel. »Ko nenadoma izgubiš podporo svoje družine, je to lahko travmatično,« priznava. »Toda vedela sem, da zunaj Jehovove organizacije ne bom našla sreče. Zato sem ostala trdna in postavila Jehova na prvo mesto, hkrati pa sem se še naprej trudila biti dobra žena in mati. Nenehno sem molila in Jehova me je okrepil. Srečna sem, ker sem se kljub moževemu odločnemu nasprotovanju naučila popolnoma zanašati na Jehova.«

Satanovo naslednje sredstvo, s katerim je Jobu hotel zlomiti značajnost, so bili Jobovi trije prijatelji. (Job 2:11–13) Kako boleče je moralo biti zanj, ko so ga ti začeli kritizirati. Če bi verjel njihovim trditvam, bi izgubil zaupanje v Boga Jehova. Njihovi nič kaj spodbudni nasveti bi lahko Jobu zlomili duha in značajnost, in tako bi Satan dosegel svoj namen.

Job je namesto tega vztrajal: »Dokler ne izdihnem, ne odstopim od svojega poštenja [značajnosti, NW]!« (Job 27:5, SSP) Job ni rekel: ‚Ne pustim vam vzeti moje značajnosti!‘ Vedel je, da je njegova značajnost odvisna od njega samega in od njegove ljubezni do Jehova.

S staro zvijačo ujeti nov plen

Satan si še vedno pomaga z zgrešenimi nasveti oziroma nepremišljenimi pripombami naših prijateljev in sovernikov. Malodušje znotraj občine nam laže spodkoplje moralo kot preganjanje, ki prihaja od zunaj. Neki krščanski starešina je spopad, ki ga je nekoč doživel kot vojak, primerjal z bolečino, ki jo je prenašal zaradi nepremišljenih besed in dejanj nekaterih sokristjanov. O slednjem je dejal: »To je najtežja stvar, skozi katero sem kdaj šel.«

Gledano iz drugega zornega kota bi bili lahko zaradi nepopolnosti sovernikov tako vznemirjeni, da bi se z nekaterimi od njih prenehali pogovarjati oziroma bi celo začeli izpuščati krščanske shode. Najpomembnejše bi se nam morda zdelo to, da se osvobodimo prizadetih čustev. Toda kako žalostno bi bilo, če bi imeli takšno kratkovidno gledišče in bi dovolili, da bi to, kar drugi rečejo ali storijo, oslabilo naše najdragocenejše imetje – naš odnos z Jehovom. Če bi dovolili, da se to zgodi, bi bili žrtev ene od zelo starih Satanovih zvijač.

Prav je, da v krščanski občini pričakujemo visoka merila. Toda če bomo od naših sočastilcev, ki so še vedno nepopolni, pričakovali preveč, smo lahko prepričani, da bomo razočarani. Povsem drugače pa je pri Jehovu, ki je v tem, kar pričakuje od svojih služabnikov, stvaren. Če bomo posnemali njegov zgled, bomo pripravljeni prenašati njihovo nepopolnost. (Efežanom 4:2, 32) Apostol Pavel je takole svetoval: »Jezite se, a ne grešite! Solnce naj ne zaide nad jezo vašo, in ne dajte prostora hudiču.« (Efežanom 4:26, 27)

Biblija jasno pokaže, da Satan uporablja raznolike zvijače, da bi, če je le mogoče, našel način, kako zlomiti kristjanovo značajnost. Nekatere od njegovih zvijač so za padlo meso privlačne, druge pa so vir bolečine. Iz prej omenjenega lahko vidite, zakaj nikoli ne bi smeli dopustiti, da se vas ujame nepripravljene. S trdno ljubeznijo do Boga v srcu se odločite dokazati, da je Hudič lažnivec, in tako razveseljujte Jehovovo srce. (Pregovori 27:11; Janez 8:44) Zapomnite si, da pravi kristjani ne smejo v svoji značajnosti nikoli popustiti, ne glede na to, kakšne preizkušnje jih doletijo.