Ali se spomnite?

Ali ste uživali v branju zadnjih številk Stražnega stolpa? Poglejte, ali lahko odgovorite na naslednja vprašanja:

• Kaj je empatija in zakaj naj bi jo kristjani razvijali?

Empatija je sposobnost, da se postavimo v položaj drugega, kot je na primer to, da bolečino drugega človeka občutimo v svojem srcu. Kristjanom se svetuje, naj bodo ‚sočutni, imajo bratsko srčno navezanost in naj bodo usmiljeni‘. (1. Petrov 3:8, NW) Jehova nam je dal zgled, da ga posnemamo v izkazovanju empatije. (Psalm 103:14; Zaharija 2:8) Svojo občutljivost v tem pogledu si lahko izostrimo s poslušanjem, z opazovanjem in s predstavljanjem. (15. 4., strani 24–26)

• Zakaj mora priti najprej do duhovnega ozdravljenja in šele nato do končne odstranitve telesne invalidnosti, da bi lahko občutili resnično srečo?

Mnogi telesno zdravi ljudje so nesrečni in nemočni zaradi težav. Nasprotno temu pa danes številni invalidni kristjani zelo srečno služijo Jehovu. Tisti, ki imajo koristi od duhovnega ozdravljenja, bodo imeli v novem svetu možnost doživeti odstranitev telesne invalidnosti. (1. 5., strani 6–7)

• Zakaj List Hebrejcem 12:16 uvršča Ezava v isto skupino kot nečistnike?

Biblijska pripoved nam odkrije, da je Ezav pokazal miselnost, ki je bila usmerjena na takojšnje plačilo in ni odsevala cenjenja svetih reči. Če si danes kdo dovoli razvijati takšno miselnost, ga to lahko vodi v resen greh, kot je nečistovanje. (1. 5., strani 10–11)

• Kdo je bil Tertulijan in po čem je znan?

Bil je pisec in teolog, ki je živel v drugem in tretjem stoletju n. š. Znan je po tem, da je napisal številna literarna dela, s katerimi je branil tako imenovano krščanstvo. Medtem ko ga je branil, je vpeljal ideje in filozofske zamisli, ki so bile temelj izkrivljenim naukom, kot je Trojica. (15. 5., strani 29–31)

• Zakaj genetika ni povsem odgovorna za človeške bolezni, vedenje in smrt?

Znanstveniki so sklenili, da očitno obstaja genetski vzrok za različne človeške bolezni, in nekateri verjamejo, da je vedenje določeno v naših genih. Vendar nam Biblija daje vpogled v izvor človeštva, med drugim tudi v to, kako sta greh in nepopolnost prizadela človeštvo. Čeprav geni lahko igrajo vlogo pri oblikovanju osebnosti, imata nanjo velik vpliv tudi naša nepopolnost in okolje. (1. 6., strani 9–11)

• Kako papirusni fragment, ki so ga našli v Oksirinhu v Egiptu, osvetljuje rabo Božjega imena?

Ta fragment Jobove knjige 42:11, 12 iz grške Septuaginte vsebuje tetragram (štiri hebrejske črke Božjega imena). To je dodaten dokaz, da se Božje ime v hebrejščini pojavlja tudi v Septuaginti, iz katere so pisci Krščanskih grških spisov pogosto navajali. (1. 6., stran 30)

• S katerimi sodobnimi športnimi predstavami se lahko primerja nasilne in smrtonosne gladiatorske prireditve v rimskem imperiju?

Nedavna razstava v Koloseju v Rimu je na sodobne vzporednice spomnila z video posnetki bikoborbe, poklicnega boksa, avtomobilskih in motorističnih dirk ter pretepov med gledalci ob drugih novodobnih športnih prireditvah. Zgodnji kristjani so si vzeli k srcu, da Jehova sovraži nasilje oziroma nasilneže, in tudi današnji kristjani bi morali to sovražiti. (Psalm 11:5) (15. 6., stran 29)

• Kaj se lahko naučimo iz Ezrovega zgleda, če si prizadevamo, da bi učinkovito poučevali?

V Ezrovi knjigi 7:10 so poudarjene štiri reči, ki jih je Ezra storil, reči, ki si jih lahko prizadevamo posnemati. V njej piše: »Ezra [1.] je pripravil srce svoje, [2.] da bo preiskoval zakon GOSPODOV [Jehovov, NW] in [3.] ga izpolnjeval ter [4.] da bo učil v Izraelu postave in sodbe.« (Poudarili mi.) (1. 7., stran 20)

• V katerih dveh primerih je primerno, da si krščanska ženska pokrije glavo?

Kot prvo mora to včasih narediti v družini. S tem da si pokrije glavo, prizna, da je njen mož odgovoren za to, da prevzema vodstvo glede molitve in biblijskega poučevanja. Kot drugo pa mora to morda storiti pri občinskih dejavnostih. Tako pokaže priznanje, da so po Svetem pismu krščeni moški pooblaščeni za poučevanje in usmerjanje. (1. Korinčanom 11:3–10) (15. 7., strani 26–27)

• Zakaj so kristjani spoznali, da je joga nekaj več kot le telovadba in da je nevarna?

Namen joge kot discipline je, da človeka privede k temu, da se združi z nadčloveškim duhom. V nasprotju z Božjimi smernicami k jogi spada to, da človek neha spontano razmišljati. (Rimljanom 12:1, 2) Človek se z jogo lahko izpostavi spiritizmu in okultizmu. (5. Mojzesova 18:10, 11) (1. 8. strani 20–22)