‚Hodite za menoj‘

»Za to ste bili poklicani, ker je tudi Kristus trpel za vas in vam zapustil zgled, da hodite po sledovih njegovih.« (1. PETROV 2:21)

1., 2. Zakaj Jezusov popolni zgled učitelja ni prevzvišen, da ga ne bi mogli posnemati?

JEZUS KRISTUS je bil daleč največji Učitelj, kar jih je kdaj živelo. Še več, bil je popoln. V vsem svojem človeškem obstoju se ni nikoli pregrešil. (1. Petrov 2:22) Ali potem to pomeni, da je za nas nepopolne ljudi Jezusov zgled učitelja prevzvišen, da bi ga lahko posnemali? Nikakor.

² Kot smo videli že v prejšnjem članku, je bila temelj Jezusovega poučevanja ljubezen. Ljubezen pa je nekaj, kar lahko gojimo vsi. Božja Beseda nas pogosto spodbuja, naj rastemo in se izpopolnimo v ljubezni do drugih. (Filipljanom 1:9; Kološanom 3:14) Jehova od svojih stvarjenj nikoli ne pričakuje nečesa, česar ne bi mogla storiti. Ker ‚je Bog ljubezen‘ in nas je ustvaril po svoji podobi, lahko v resnici rečemo, da nas je zasnoval tako, da izkazujemo ljubezen. (1. Janezov 4:8; 1. Mojzesova 1:27) Ko torej beremo besede apostola Petra, zapisane v uvodnem biblijskem stavku, se lahko odzovemo z zaupanjem. Natančno lahko hodimo po Kristusovih stopinjah. Pravzaprav lahko ubogamo Jezusovo zapoved: »Hodi za menoj.« (Lukež 9:23, SSP) Razmislimo, kako lahko posnemamo ljubezen, ki jo je izkazal Kristus, in sicer do resnic, o katerih je učil, ter do ljudi, ki jih je poučeval.

Razvijati ljubezen do resnic, ki se jih učimo

3. Zakaj je nekaterim težko preučevati, toda kakšno spodbudo najdemo v Pregovorih 2:1–5?

³ Da bi ljubili resnice, o katerih učimo, se moramo o njih tudi radi učiti. V današnjem svetu si ni vedno lahko privzgojiti ljubezni do učenja. Mnogim se denimo zaradi pomanjkljive izobrazbe in slabih navad, pridobljenih v mladosti, preučevanje upira. Toda zelo pomembno je, da se učimo od Jehova. V Pregovorih 2:1–5 beremo: »Sin moj, ako sprejmeš  besede moje in pri sebi shraniš zapovedi moje, tako da nagneš uho svoje k modrosti in srce obrneš [nagibaš, SSP] k razumnosti; če zakličeš previdnost in do umnosti zaženeš svoj glas, če je iščeš kakor srebra in jo zasleduješ kakor skrite zaklade: tedaj boš razumel strah GOSPODOV in dosežeš spoznanje Božje.«

4. Kaj pomeni ‚nagniti‘ srce in kakšno gledišče nam bo pri tem pomagalo?

⁴ Upoštevajmo, da se nas od 1. do 4. vrstice večkrat spodbudi, naj si prizadevamo ‚iskati‘ in ‚zasledovati‘, ne le ‚sprejemati‘ in ‚shranjevati‘. Kaj pa nas bo motiviralo k vsemu temu? Bodite pozorni na izraz ‚nagibati srce k razumnosti‘. V nekem priročniku piše, da ta opomin »ni le iskrena prošnja za pozornost, je zahteva po določenem stališču: željno sprejemanje naukov«. In kaj nam lahko pomaga, da smo sprejemljivi za Jehovovo poučevanje in se ga tudi veselimo? Naše gledišče. Na ‚Božje spoznanje‘ moramo gledati kot na ‚srebro‘ in »skrite zaklade«.

5., 6. a) Kaj se lahko sčasoma zgodi in kako lahko to preprečimo? b) Zakaj moramo še naprej dopolnjevati zaklad spoznanja, ki ga črpamo iz Biblije?

⁵ Takšnega gledišča si ni težko pridobiti.Na primer: ‚Božje spoznanje‘, o katerem ste se učili oziroma se učite, gotovo zajema resnico o Jehovovem namenu, da bo zvesto človeštvo večno živelo v raju na zemlji. (Psalm 37:28, 29) Ko ste prvič izvedeli za to resnico, vam je nedvomno pomenila pravi zaklad, spoznanje, ki vam je um in srce napolnilo z upanjem in veseljem. Kaj pa danes? Ali vam je cenjenje do pridobljenega zaklada sčasoma zbledelo? Poskusite torej storiti dvoje. Prvič, oživite svoje cenjenje. To pomeni, da redno obnavljate, zakaj cenite sleherno resnico, ki ste se jo naučili od Jehova, celo tiste, o katerih ste se učili pred mnogo leti.

⁶ Drugič, dopolnjujte svoj zaklad. Pomislite, če bi se dokopali do dragulja, ali bi ga enostavno spravili v žep in zadovoljni odšli? Ali ne bi še kopali, da bi videli, ali boste odkrili kaj več? Božja Beseda je polna draguljev in zlatih zrn resnice. Ne glede na to, koliko ste jih našli, jih lahko najdete še več. (Rimljanom 11:33) Ko izkopljete takšno zrno resnice, se vprašajte: ‚Zakaj je tako dragoceno? Ali mi pomaga bolje doumeti Jehovovo osebnost oziroma njegove namene? Ali me s čim praktično  usmerja, tako da mi pomaga hoditi po Jezusovih stopinjah?‘ Globoko premišljevanje o takšnih vprašanjih vam bo pomagalo razvijati ljubezen do resnic, katere vas uči Jehova.

Ljubiti resnice, o katerih učimo

7., 8. Kako lahko med drugim pokažemo, da ljubimo resnice, ki se jih učimo iz Biblije? Navedite zgled.

⁷ Kako lahko, medtem ko učimo druge, pokažemo, da ljubimo resnice, ki se jih sami učimo iz Božje Besede? Ker posnemamo Jezusov zgled, se pri oznanjevanju in poučevanju močno zanašamo na Biblijo. V zadnjem času se Božje ljudstvo po vsem svetu spodbuja, naj v javni strežbi bolj uporablja Biblijo. Potrudite se ta predlog upoštevati tako, da bo stanovalec videl, da cenite to, kar mu razlagate iz Biblije. (Matevž 13:52)

⁸ Takoj po lanskoletnem terorističnem napadu v New Yorku je na primer neka krščanska sestra ljudem v strežbi brala Psalm 46:1, 11. Najprej jih je vprašala, kako se spoprijemajo s posledicami tragedije. Pazljivo jim je prisluhnila in se zahvalila za odgovor, nato pa vprašala: »Ali vam lahko preberem svetopisemski stavek, ki je mene res potolažil v tem težavnem času?« Le redki so jo zavrnili in z mnogimi se je zelo lepo pogovarjala. V pogovoru z mladimi pogosto reče: »Biblijo sedaj poučujem že 50 let, in veste kaj? Nikoli še nisem naletela na en sam problem, ki mi ga ta knjiga ne bi pomagala rešiti.« Z iskrenim in navdušenim pristopom kažemo, da cenimo in ljubimo to, kar se učimo iz Božje Besede. (Psalm 119:97, 105)

9., 10. Zakaj je pomembno, da uporabljamo Biblijo, ko odgovarjamo na vprašanja glede našega verovanja?

⁹ Ko nas ljudje sprašujejo glede našega verovanja, imamo lepo priložnost, da pokažemo našo ljubezen do Božje Besede. Svojih odgovorov ne temeljimo preprosto na lastnih zamislih, in s tem posnemamo Jezusa. (Pregovori 3:5, 6) Namesto tega pri odgovorih  uporabljamo Biblijo. Ali vas je strah, da bi vas kdo vprašal kaj takega, česar mu ne bi znali odgovoriti? Premislite o dveh praktičnih načinih, kako premagati ta problem.

¹⁰ Naredite vse, kar lahko, da boste pripravljeni. Apostol Peter je zapisal: »Kristusa [. . .] kot Gospoda posvečujte v srcih svojih. Pripravljeni bodite vsekdar na odgovor vsakemu, ki vas vpraša za vzroke upanja, ki je v vas, toda s krotkostjo in strahom [globokim spoštovanjem, NW].« (1. Petrov 3:15) Ali ste pripravljeni zagovarjati svoje verovanje? Če vas kdo na primer vpraša, zakaj ne sodelujete pri kakšnih nesvetopisemskih navadah ali običajih, mu ne odvrnite le »To je v nasprotju z mojo vero«. Iz takšnega odgovora bo morda sklepal, da pustite drugim, da odločajo namesto vas, in da verjetno pripadate nekakšnemu kultu. Morda bi bilo bolje reči »Božja Beseda, Biblija, to prepoveduje« ali »To ne ugaja mojemu Bogu« in nato razumno pojasniti, zakaj. (Rimljanom 12:1)

11. Kateri pripomoček nam lahko pomaga, da smo pripravljeni odgovoriti na vprašanja glede resnic iz Božje Besede?

¹¹ Če imate občutek, da niste pripravljeni, zakaj ne bi nekaj časa posvetili preučevanju knjige Dopovedovanje iz Svetega pisma? * Izberite teme, ki bodo ljudi verjetno zanimale, in se naučite na pamet nekaj prilegajočih se svetopisemskih stavkov. Dopovedovanje in Biblijo imejte vedno pri roki. Nikar se ne pomišljajte uporabljati obe knjigi. Povejte, da imate pripomoček, s katerim si radi pomagate pri iskanju biblijskih odgovorov na vprašanja.

12. Kaj lahko rečemo, če ne vemo odgovora na biblijsko vprašanje?

¹² Ne bodite pretirano zaskrbljeni. Noben nepopoln človek ne pozna vseh odgovorov. Zato lahko, ko vam zastavijo neko biblijsko vprašanje, na katero ne znate odgovoriti, vedno rečete nekako tako: »Zares zanimivo vprašanje. Priznati moram, da ne vem odgovora nanj, prepričan/-a pa sem, da Biblija obravnava to temo. Z veseljem raziskujem Biblijo, zato bom v njej poiskal/-a odgovor na vaše vprašanje in se ponovno vrnil/-a.« S takšnim iskrenim in skromnim pristopom si lahko pripravite pot za nadaljnji razgovor. (Pregovori 11:2)

Ljubezen do ljudi, ki jih učimo

13. Zakaj moramo biti pozitivni do tistih, ki jim oznanjujemo?

¹³ Jezus je pokazal ljubezen do ljudi, ki jih je učil. Kako ga lahko v tem posnemamo? Do teh, ki so okrog nas, ne smemo nikoli postati brezčutni. ‚Vojna tistega velikega dne Boga, Vsegamogočnega,‘ je neizpodbitno vedno bliže in mnogi izmed milijard ljudi bodo uničeni. (Razodetje 16:14; Jeremija  25:33) Ne vemo pa, kdo bo preživel in kdo umrl. Sodba je še pred nami in izvršil jo bo tisti, ki ga je Jehova za to določil, Jezus Kristus. Dotlej pa na vsakega človeka gledamo kot na morebitnega Jehovovega služabnika. (Matevž 19:24–26; 25:31–33; Dejanja 17:31)

14. a) Kako se lahko preiščemo, ali smo do ljudi sočutni? b) Na katere praktične načine lahko drugim izkažemo sočutje in se zanje osebno zanimamo?

¹⁴ Zato se podobno kot Jezus skušamo vživeti v čustva ljudi. Lahko se vprašamo: ‚Ali sem sočuten do ljudi, ki so jih verski, politični in trgovski elementi tega sveta prevarali s premetenimi lažmi in ukanami? Če so videti ravnodušni do sporočila, ki jim ga prinašam, ali skušam razumeti, zakaj so takšni? Ali se zavedam, da sem jim bil tudi sam nekoč podoben, oziroma so bili takšni ti, ki sedaj zvesto služijo Jehovu? Ali temu primerno prilagajam način pričevanja? Ali pa te ljudi kar odpišem, češ saj ni nobenega upanja, da bi se spremenili?‘ (Razodetje 12:9) Če bodo ljudje čutili, da smo do njih iskreno sočutni, se bodo verjetneje odzvali na naše sporočilo. (1. Petrov 3:8) Sočutje nas lahko tudi spodbudi, da se bolj zanimamo za ljudi, s katerimi se pogovarjamo v strežbi. Zapišemo si lahko njihova vprašanja in skrbi. Ko jih ponovno obiščemo, jim lahko pokažemo, da smo razmišljali o tem, kar so prejšnjikrat povedali. Naj vedo, da jim lahko praktično pomagamo, če jih trenutno kaj teži.

15. Zakaj naj bi v ljudeh iskali dobro in kako lahko to storimo?

¹⁵ Podobno kot Jezus tudi mi iščemo v drugih dobro. Morda se mati samohranilka hvalevredno trudi vzgajati otroke. Mož si prizadeva preživljati družino. Starejši človek se zanima za duhovne reči. Ali pri ljudeh, ki jih srečamo, opazimo te lastnosti in jih pohvalimo zanje? Če delamo tako, poudarjamo skupne točke in lahko si odpremo pot za pričevanje o Kraljestvu. (Dejanja 26:2, 3)

Za izkazovanje ljubezni je nujna ponižnost

16. Zakaj je pomembno, da smo do teh, ki jim pričujemo, krotki in spoštljivi?

¹⁶ Ljubezen do ljudi, ki jih poučujemo, nas bo spodbudila, da bomo pozorni na modro biblijsko svarilo: »Znanje napihuje, a ljubezen pospešuje napredek.« (1. Korinčanom 8:1) Jezus je imel izredno znanje, a kljub temu ni bil nikoli ošaben. Ko torej pojasnjujete svoje verovanje, ne govorite v prepirljivem tonu ali vzvišeno. Naš cilj je doseči srce in ljudi pritegniti k resnicam, ki jih sami tako ljubimo. (Kološanom 4:6) Ne pozabimo, da je v Petrovem nasvetu kristjanom, naj se bomo pripravljeni zagovarjati, še opomin, da moramo to storiti »s krotkostjo in strahom [globokim spoštovanjem, NW]«. (1. Petrov 3:15) Če smo krotki in spoštljivi, je bolj verjetno, da bomo ljudi pritegnili k Bogu, ki mu služimo.

17., 18. a) Kako naj bi se odzvali na kritično stališče drugih do naše usposobljenosti za strežnike? b) Zakaj za biblijske učence ni bistveno, da znajo stare biblijske jezike?

¹⁷ Ni treba, da naredimo na druge vtis s svojim znanjem ali izobrazbo. Če nekateri na vašem področju nočejo prisluhniti nikomur, ki nima univerzitetne izobrazbe ali kakšnega naziva, ne dovolite, da bi vam takšno stališče vzelo pogum. Jezus se ni zmenil, ko so mu očitali, da se ni šolal na uglednih rabinskih šolah takratnih dni; niti se ni uklonil razširjenim predsodkom, tako da bi skušal napraviti vtis na druge s svojim izrednim znanjem. (Janez 7:15)

¹⁸ Ponižnost in ljubezen sta za krščanske strežnike veliko bolj pomembni od kakršne koli posvetne izobrazbe. Za strežbo nas usposablja Veliki izobraževalec, Jehova. (2. Korinčanom 3:5, 6) In v nasprotju s tem, kar pravijo nekateri duhovniki tako imenovanega krščanstva, ni treba, da se učimo starih biblijskih jezikov zato, da bi bili primerni za učitelje Božje Besede. Jehova je biblijske pisce  navdihnil, da so Biblijo napisali z jasnimi, določnimi izrazi, in tako lahko praktično vsakdo razume njene dragocene resnice. Te resnice so ostale neokrnjene tudi po tem, ko so jih prevedli v stotine jezikov. Zato znanje starih jezikov, čeprav utegne biti koristno, ni nujno. Poleg tega lahko človek, ki je ponosen na svoje jezikovne spretnosti, izgubi lastnost, ki je nujna za prave kristjane, to je učljivost. (1. Timoteju 6:4)

19. V kakšnem smislu v krščanski strežbi služimo?

¹⁹ Naša krščanska strežba je nedvomno delo, ki zahteva ponižno stališče. Redno se izpostavljamo nasprotovanju, ravnodušnosti, celo preganjanju. (Janez 15:20) Vendar ko zvesto sodelujemo v strežbi, opravljamo zelo pomembno službo. Če bomo v tem delu še naprej ponižno služili drugim, bomo posnemali ljubezen, kakršno je Jezus Kristus izkazoval ljudem. Premislite: Morda moramo pričevati tisoč ravnodušnim ali nasprotnim ljudem, zato da bi našli eno ovci podobno osebo. Ali ni to vredno truda? Seveda je! S tem ko vztrajamo v delu in nikoli ne odnehamo, zvesto služimo ovcam podobnim posameznikom, ki jih moramo še najti. Jehova in Jezus bosta gotovo poskrbela, da bomo našli še veliko dragocenih posameznikov in jim pomagali, preden pride konec. (Hagaj 2:7)

20. Kako lahko med drugim učimo z zgledom?

²⁰ Svojo pripravljenost služiti drugim pokažemo tudi tako, da poučujemo z zgledom. Ljudi želimo na primer poučiti, da je služenje Jehovu, ‚srečnemu Bogu‘, najboljši in najbolj zadovoljujoč način življenja. (1. Timoteju 1:11, NW) Ko drugi opazujejo, kako se vedemo in ravnamo s svojimi sosedi, sošolci in sodelavci, ali lahko vidijo, da smo srečni in zadovoljni? Tudi biblijske učence učimo, da je krščanska občina oaza ljubezni sredi hladnega in krutega sveta. Ali lahko naši učenci vidijo, da imamo radi vse v občini in si prizadevamo ohraniti mir drug z drugim? (1. Petrov 4:8)

21., 22. a) Kakšnih prednosti smo lahko deležni, če preiščemo svojo strežbo? b) Kaj bomo obravnavali v člankih naslednje številke Stražnega stolpa?

²¹ Voljan duh za našo strežbo nas lahko včasih spodbudi k samopreiskavi. Po takšni pošteni preiskavi mnogi ugotovijo, da lahko razširijo svojo strežbo, tako da služijo polnočasno ali pa se preselijo in služijo tam, kjer je večja potreba. Drugi so se odločili, da se naučijo tuj jezik, da bi tako služili vedno večji skupnosti priseljencev na svojem domačem področju. Če so takšne možnosti na voljo tudi vam, skrbno in v molitvi razmislite o njih. Življenje v strežbi prinaša veliko veselja, zadovoljstva in duševnega miru. (Propovednik 5:12)

²² Zato še naprej v vsem posnemajmo Jezusa Kristusa, tako da razvijamo ljubezen do resnic, o katerih učimo, in do ljudi, ki jih poučujemo. S tem ko razvijamo in kažemo ljubezen v teh dveh vidikih, postavljamo dober temelj za to, da smo kot učitelji podobni Kristusu. Kako pa lahko gradimo na tem temelju? V naslednji številki Stražnega stolpa bomo v sklopu člankov obravnavali nekaj določnih Jezusovih poučevalnih metod.

[Podčrtna opomba]

Kako bi odgovorili?

• Zakaj smo lahko prepričani, da Jezusov zgled učitelja ni za nas prevzvišen, da ga ne bi mogli posnemati?

• Kako lahko pokažemo, da ljubimo resnice, ki smo se jih naučili iz Biblije?

• Zakaj je pomembno, da ostanemo ponižni, medtem ko rastemo v spoznanju?

• Kako lahko izkažemo ljubezen do ljudi, ki se jih trudimo poučevati?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 16]

Naredite vse, kar lahko, da boste pripravljeni

[Slika na strani 17]

Če hranite ‚Božje spoznanje‘, lahko Biblijo učinkovito uporabljate

[Slika na strani 18]

Ljudem izkazujemo ljubezen tako, da jim govorimo o dobri novici