Kako vas premišljenost lahko varuje?

VELIKANSKI valovi so čudovit prizor, toda tistim, ki plujejo po morju, pomenijo nevarnost. Te razburkane vode bi jih lahko stale življenje.

Podobno se Božji služabniki morda srečujejo z vse večjimi pritiski, ki bi jih lahko pokopali pod seboj. Mogoče opazite, da se proti kristjanom podobno zaganjajo valovi preizkušenj in skušnjav. Nedvomno se temu želite odločno upreti, neomajni, da vas ne bo doletel duhovni brodolom. (1. Timoteju 1:19, SSP) Zelo pomemben del vaše obrambe je premišljenost. Kaj je to in kako si je to lastnost mogoče pridobiti?

Hebrejska beseda, prevedena s »premišljenost«, mezímmahʹ, izvira iz besede, ki pomeni »načrtovati oziroma planirati«. (Pregovori 1:4, NW) Zato je v nekaterih biblijskih prevodih mezímmahʹ prevedena s »preudarnost« ali »predvidljivost«. Biblicisti Jamieson, Fausset in Brown razlagajo mezímmahʹ z »opreznostjo, s katero se ubeži zlu in doseže dobro«. To pomeni, da upoštevamo dolgoročne in takojšnje posledice naših dejanj. Premišljenost pomeni, da bomo pred kakršnim koli dejanjem in še posebej pred pomembnimi odločitvami, dobro pretehtali, kaj storiti.

Ko se premišljen človek odloča o prihodnosti ali tem, kako bo ravnal v sedanjih razmerah, skuša najprej ugotoviti možne nevarnosti oziroma pasti. Ko jih dožene, naredi sklep, kako se jim bo lahko ognil, in ob tem upošteva vpliv okolja in družbe. Tako si lahko začrta pot, po kateri bo dosegel dober rezultat in morda dobil celo Božji blagoslov. Razmislimo o nekaterih praktičnih zgledih, ki ponazarjajo ta proces.

Ogibajte se zanke spolne nemorale

Ko veter žene mogočne valove proti premcu ladje, pravimo, da ladja pluje v veter. Če mornarji ne usmerijo ladje naravnost proti valovom, tvegajo, da se bo ladja prevrnila.

Mi se srečujemo s podobnimi okoliščinami, saj živimo v svetu, obsedenem s spolnostjo. Vsak dan se proti nam zgrinjajo valovi čutnih zamisli in predstav. Ne bi se bilo prav slepiti, da to ne more vplivati na naše normalne spolne želje. Namesto da se kar prepustimo nevarnim okoliščinam, moramo o zadevi pazljivo razmisliti in se s preizkušnjo odločno spoprijeti.

Krščanski možje denimo pogosto delajo skupaj s tistimi, ki ne spoštujejo žensk, temveč jih imajo zgolj za spolni objekt. Sodelavci morda začinjajo pogovore z opolzkimi šalami in namigi na spolnost. V tem ozračju lahko v kristjanovem umu sčasoma poženejo nemoralne misli.

Morda mora biti zaposlena tudi krščanska žena in zato lahko naleti na težave. Lahko da  dela skupaj z moškimi in ženskami, ki nimajo enakih moralnih meril. Morda se kateri sodelavec zanima zanjo. Sprva je mogoče do nje obziren in celo spoštuje njene verske poglede. Z vztrajno pozornostjo in neposredno fizično bližino bi lahko v njej vzbudil željo po tesnejšem druženju.

Kako lahko nam kristjanom v takšnih okoliščinah pomaga premišljenost? Najprej nas lahko opozori na duhovne nevarnosti, zatem pa nas lahko tudi motivira, da vnaprej določimo, kakšno ravnanje bo primerno. (Pregovori 3:21–23) V takšnih okoliščinah moramo morda sodelavcem jasno pokazati, da so naša merila zaradi svetopisemskih naukov drugačna. (1. Korinčanom 6:18) To sporočilo pa lahko okrepimo z našim govorom in vedenjem. Poleg tega bo morda treba z nekaterimi sodelavci stike omejiti.

Do nemoralnih pritiskov pa ne prihaja samo na delovnem mestu. Lahko se pojavijo tudi, če zakonca dovolita, da zaradi težav nista več tako složna. Neki potujoči strežnik je opazil: »Zakonska zveza ne razpade kar čez noč. Zakonca se morda počasi oddaljujeta, se med seboj redko pogovarjata oziroma preživita skupaj malo časa. Morda si za to, da bi zapolnila praznino v zakonu, prizadevata za gmotnim imetjem. In ker drug drugega le redkokdaj pohvalita, ju morda pritegnejo drugi nasprotnega spola.«

Ta izkušeni strežnik je nadaljeval: »Zakonca naj bi se občasno usedla in premislila, ali kaj razjeda njun odnos. Načrtovala naj bi, kako lahko skupaj preučujeta, molita in oznanjujeta. Precej jima bo koristilo, če se bosta pogovarjala drug z drugim ‚doma, po poti, ko ležeta in ko vstaneta‘, prav kakor to velja med starši in otroki.« (5. Mojzesova 6:7–9)

Kako se spoprijeti z nekrščanskim vedenjem

Premišljenost pa nam ne pomaga le uspešno se spoprijeti z moralnimi skušnjavami, temveč nam tudi pomaga premagati težave pri stikih s sokristjani. Ko veter zaganja valove proti ladijski krmi, pravimo, da piha krmni veter. Valovi lahko takrat krmo dvignejo in ladjo zasukajo. Zatem se zaganjajo naravnost v njen bok, zaradi česar se ladja znajde v veliki nevarnosti.

Podobno bi nevarnost iz nepričakovane smeri lahko zamajala tudi nas. Jehovu služimo »z ramo ob rami«, skupaj z mnogimi zvestimi krščanskimi brati in sestrami. (Zefanija 3:9, NW) Če kateri od njih ravna nekrščansko, se nam morda zdi, kakor da je izdal zaupanje, in to nas lahko zelo potre. Kako nam lahko premišljenost pomaga, da ne izgubimo ravnotežja in nismo zaradi tega preveč prizadeti?

Spomnite se, da »ni človeka, ki ne greši«. (1. kraljev 8:46) Zato ne bi smeli biti presenečeni, če nas včasih krščanski brat, oziroma sestra, vznejevolji ali užali. Ker to vemo, se lahko pripravimo in poglobljeno razmišljamo o tem, kako naj bi v takšnih okoliščinah ravnali. Kaj je naredil apostol Pavel, ko so nekateri krščanski bratje o njem govorili žaljivo in zaničevalno? Ni izgubil duhovnega ravnovesja, temveč je sklenil, da je pomembnejše pridobiti si Jehovovo odobravanje, kakor da bi ugajal človeku. (2. Korinčanom 10:10–18) Takšen nazor nam bo pomagal, da se takrat, ko nas kdo vznemiri, ne bomo odzvali nepremišljeno.

To je nekako tako, kakor da bi s prstom na nogi kam močno udarili. Minuto ali dve zatem morda ne moremo jasno razmišljati. Toda ko bolečina popusti, lahko spet normalno razmišljamo in ravnamo. Podobno se na neprijazno pripombo ali dejanje ne bi smeli takoj odzvati. Namesto tega se raje malo ustavimo in pomislimo, kakšne bi bile posledice, če bi njemu ali njej nepremišljeno vrnili s slabim.

Malcolm, ki misijonari že mnogo let, je pojasnil, kaj naredi, ko ga kdo užali. »Najprej v  mislih pregledam seznam vprašanj: Ali sem na tega brata jezen, ker sva imela kak nesporazum zaradi razlik v osebnosti? Ali je to, kar je rekel, zares pomembno? Ali so moji občutki močnejši zaradi vpliva malarije na moje živce? Ali bom čez nekaj ur na zadevo gledal drugače?« Pogosto, kakor ugotavlja Malcolm, nesoglasje sploh ni pomembno in se lahko vse skupaj prezre. *

Malcolm dodaja: »Včasih je brat kljub vsem mojim prizadevanjem, da bi razčistil zadeve, še naprej neprijazen. Trudim se in si ne dopustim, da bi me to vznemirjalo. Ko enkrat naredim vse, kar je v moji moči, gledam na zadevo drugače. Nimam je več za nekaj, kar moram nujno rešiti, temveč jo v mislih odložim ‚v predal‘. Ne pustim, da me to duhovno potre ali vpliva na moj odnos z Jehovom ter brati in sestrami.«

Tudi mi podobno kakor Malcolm ne bi smeli dopustiti, da bi nas slabo ravnanje enega človeka pretirano motilo. V vsaki občini je veliko prijetnih, zvestih bratov in sester. V veselje nam je, da skupaj »z ramo ob rami« hodimo po krščanski poti. (Filipljanom 1:27, NW) Zadeve bomo laže videli v pravi luči tudi, če bomo imeli v mislih, da nas ljubeče podpira naš nebeški Oče. (Psalm 23:1–3; Pregovori 5:1, 2; 8:12)

Ne ljubite tega, kar je v svetu

Premišljenost pa nam lahko pomaga prepoznati še en zahrbten pritisk. Ko veter žene valove proti ladijskemu boku, tem valovom pravimo bočni valovi. V običajnih razmerah lahko takšno morje počasi zanese ladjo s poti. Med neurjem pa se lahko plovilo zaradi tega prevrne.

 Če podobno popustimo pritisku, da bi užili vse, kar nam ponuja ta hudobni svet, nas lahko pridobitniško usmerjeni življenjski slog zanese z duhovne poti. (2. Timoteju 4:10) Ljubezen do tega sveta nas lahko, če je ne nadzorujemo, sčasoma navede, da krščansko pot popolnoma zapustimo. (1. Janezov 2:15) Kako nam lahko pomaga premišljenost?

Najprej bomo prepoznali, kakšne nevarnosti nam pravzaprav pretijo. Ta svet nas skuša zapeljati z vsemi mogočimi tržnimi zvijačami. Nenehno hvali način življenja, za katerim naj bi si po njegovem mnenju prizadeval vsakdo – bahav življenjski slog bogatih, privlačnih in »uspešnih«. (1. Janezov 2:16) Obljublja nam občudovanje in priznanje vsakogar, še posebej naših vrstnikov in sosedov. Premišljenost pa nam bo pomagala, da se bomo tej propagandi uspešno postavili po robu, saj se bomo spomnili na to, kako pomembno je biti »brez lakomnosti«, ker nam je Jehova obljubil, da ‚nas ne bo zapustil‘. (Hebrejcem 13:5)

Nadalje nam bo premišljenost preprečila, da bi šli po poti tistih, ki so ‚zgrešili resnico‘. (2. Timoteju 2:18) Težko je biti nasproten tistim, ki smo jih imeli radi in jim zaupali. (1. Korinčanom 15:12, 32–34) Tudi če bi tisti, ki so zapustili krščansko pot, samo malo vplivali na nas, bi s tem lahko zavrli naš duhovni napredek in mi bi se sčasoma znašli v nevarnosti. Bili bi kakor ladja, ki se od prave smeri odmika samo za eno stopinjo – na koncu dolgega potovanja bi lahko bila daleč stran od svojega cilja. (Hebrejcem 3:12)

Premišljenost nam lahko pomaga ugotoviti, kje smo v duhovnem smislu in kam plujemo. Morda spoznamo, da bi morali bolj sodelovati v krščanskih dejavnostih. (Hebrejcem 6:11, 12) Bodimo pozorni na to, kako je premišljenost pomagala nekemu mlademu Pričevalcu v prizadevanju za duhovnimi cilji: »Ponudila se mi je priložnost, da napredujem v novinarstvu. To me je resnično mikalo, toda spomnil sem se stavka v Bibliji, ki pravi, da ‚svet gine, kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj‘. (1. Janezov 2:17) Razmišljal sem, da bi moje življenje moralo odsevati to, kar verujem. Starša sta zapustila krščansko vero in nisem ju hotel posnemati. Zato sem se odločil, da bom živel smiselno, in sem izpolnil prošnjo za polnočasno strežbo rednega pionirja. Po štirih zelo prijetnih letih vem, da sem se prav odločil.«

Uspešno spoprijemanje z duhovnimi neurji

Zakaj je danes premišljenost nujna? Mornarji morajo biti pozorni na znake nevarnosti, še posebej ko se pripravlja nevihta. Če temperatura pade, veter pa se okrepi, z deskami zaščitijo odprtine v ladijskem krovu in se pripravijo na najhujše. Ker se ta hudobna stvarnost bliža svojemu koncu, se moramo podobno pripraviti na pritiske, ki vihrajo z nevihtno močjo. Moralna struktura družbe razpada, ‚hudobni ljudje pa napredujejo v slabem‘. (2. Timoteju 3:13) Tako kakor mornarji redno poslušajo vremenska poročila, moramo biti tudi mi pozorni na preroška svarila Božje navdihnjene Besede. (Psalm 19:7–11)

Kadar uporabljamo premišljenost, živimo po spoznanju, ki vodi v večno življenje. (Janez 17:3) Lahko predvidimo težave in razmislimo o tem, kako jih bomo premagali. Tako bomo odločeni, da nas ne bo zaneslo s krščanske poti. Postavili si bomo lahko duhovne cilje in si prizadevali za njimi, s čimer bomo položili »dober temelj za prihodnost«. (1. Timoteju 6:19, SSP)

Če ohranjamo zdravo pamet in premišljenost, se nam ni treba ‚bati naglega strahú‘. (Pregovori 3:21, 25, 26) Namesto tega nas lahko potolaži Božja obljuba: »Kajti modrost pride v srce tvoje in znanje bode prijetno duši tvoji, razsodnost [premišljenost, NW] bo pazila nate.« (Pregovori 2:10, 11)

[Podčrtna opomba]

[Slika na strani 23]

Redni pogovori jačajo zakonsko vez