Komu naj bi bili zvestovdani?

»Naša domovina: [. . .] Naj bi imela vedno prav; vendar je naša domovina, pa naj ima prav ali ne.« (Stephen Decatur [1779–1820], mornariški častnik Združenih držav)

ZA MNOGE je brezpogojna vdanost državi največja dolžnost. Drugi pa bi besede Stephena Decaturja preoblikovali v: ‚Moja religija naj bi imela vedno prav; vendar je moja religija, pa naj ima prav ali ne.‘

Stvarno gledano je to, katera država ali religija zahteva našo vdanost, pogosto odvisno od tega, kje se rodimo, vendar je odločitev o tem, komu naj bi bili vdani, preveč pomembna, da bi jo prepustili naključju. Vseeno pa to, da kdo podvomi o zvestobi in vdanosti, ob katerih je odraščal, zahteva pogum in prinaša izzive.

Preizkus zvestovdanosti

Neka ženska, ki je odrasla v Zambiji, pripoveduje: »Že vse od otroških let sem bila verna. Vsakodnevna molitev v družinskem svetišču, obhajanje verskih običajev in redno obiskovanje templja so bili sestavni del moje  vzgoje. Moja vera in čaščenje sta bila tesno prepletena z našo kulturo, skupnostjo in družino.«

Kljub temu je v svojih poznih najstniških letih pričela preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami in se kmalu po tem odločila, da bo spremenila religijo. Ali je bilo to dejanje nezvestovdanosti?

Zlatko je odraščal v Bosni in nekaj časa sodeloval v boju, ki je zajel njegovo domovino. Tudi on je začel preučevati Biblijo z Jehovovimi pričami. Sedaj ne želi proti nikomur več uporabiti orožja. Ali je zato nezvestovdan?

To, kako boste na ti vprašanji odgovorili, je odvisno od vašega gledišča. Prej omenjena ženska pravi: »V našem kraju je sprememba religije s seboj prinesla neodpustljivo sramoto; ljudje so na to gledali kot na nezvestobo ter izdajstvo družine in skupnosti.« Podobno so tudi Zlatkovi bivši sovojaki na vsakega, ki se ni želel bojevati na njihovi strani, gledali kot na izdajalca. Vendar tako ta ženska kot Zlatko menita, da njuna dejanja vzgibava višja oblika zvestovdanosti – zvestovdanost Bogu. In kar je še pomembnejše, kako Bog gleda na tiste, ki mu želijo biti zvestovdani?

Resnična zvestovdanost – izraz ljubezni

Kralj David je Bogu Jehovu rekel: »Z zvestovdanim boš ravnal zvestovdano.« (2. Samuelova 22:26, NW) Hebrejska beseda, ki je v tej vrstici prevedena z ‚zvestovdanost‘, izraža misel o dobrotljivosti, ki se ljubeče naveže na koga ali kaj, dokler ne doseže svojega namena z njim. Jehova se s podobnim stališčem, kot ga ima mati do svojega dojenčka, ljubeče naveže na tiste, ki so mu zvestovdani. Svojim zvestovdanim služabnikom v starem Izraelu je dejal: »More li žena pozabiti dojenca svojega, da bi se ne usmilila sina telesa svojega? In ko bi tudi matere pozabile, jaz vendar ne pozabim tebe!« (Izaija 49:15) Tistim, ki so pripravljeni dati zvestovdanost Bogu pred vse drugo, je zagotovljeno, da bo Bog zanje ljubeče poskrbel.

Zvestovdanost Jehovu temelji na ljubezni. Ta lastnost človeka vzgibava, da ljubi to, kar ljubi Jehova, in sovraži hudo, ki ga on sovraži. (Psalm 97:10) Ker je ljubezen Jehovova prevladujoča lastnost, človeku zvestovdanost do Boga pomaga, da z drugimi ne ravna neljubeče. (1. Janezov 4:8) Če torej človek iz zvestovdanosti Bogu spremeni svoje verovanje, to še ne pomeni, da svoje družine nima nič več rad.

Zvestovdanost Bogu ima koristen vpliv

Prej omenjena ženska takole pojasni spremembe, ki jih je naredila: »Iz preučevanja Biblije sem spoznala, da je Jehova pravi Bog, in z njim sem razvila oseben odnos. Jehova je drugačen od vseh bogov, ki sem jih prej častila, saj je v ljubezni, pravičnosti, modrosti in moči popolnoma uravnovešen. Ker Jehova zahteva izključno vdanost, sem morala druge bogove pustiti za sabo.

Starši so mi neprenehoma govorili, da so zelo nezadovoljni z menoj in da sem jih razočarala. Zaradi tega mi je bilo zares težko, saj mi odobravanje staršev veliko pomeni. Toda ko sem postopoma rasla v spoznanju biblijske resnice, mi je postalo jasno, kaj moram storiti. Jehovu nisem mogla obrniti hrbta.

To, da sem se odločila biti zvestovdana Jehovu namesto verskim običajem, ne pomeni, da nisem vdana svoji družini. Z besedami in dejanji se jim trudim pokazati, da razumem njihove občutke. Vendar pa bi svoji družini, če ne bi bila zvestovdana Jehovu, morda preprečila, da bi ga spoznali, in tako bi zares ravnala nezvestovdano.«

 Prav tako človek ni izdajalec, če zaradi svoje zvestovdanosti Bogu ostane politično nevtralen in se noče bojevati proti drugim. Zlatko takole opiše spremembe, ki jih je storil: »Čeprav sem bil vzgojen kot kristjan, sem se poročil z žensko, ki ni bila iste vere. Ko je izbruhnila vojna, sta obe strani zahtevali mojo zvestovdanost. Prisiljen sem se bil odločiti, za katero stran se bom bojeval. V vojni sem sodeloval tri leta in pol. Nazadnje sva z ženo pobegnila na Hrvaško, kjer sva spoznala Jehovove priče.

Iz preučevanja Biblije sva doumela, da bi morala biti prvenstveno zvestovdana Jehovu in da on želi, da ljubiva svoje bližnje ne glede na to, kateri religiji ali rasi pripadajo. Sedaj z ženo združeno častiva Jehova in spoznal sem, da ne morem biti zvestovdan Bogu, hkrati pa se vojskovati s svojim bližnjim.«

Zvestovdanost, ki jo oblikuje točno spoznanje

Jehova je naš Stvarnik, zato je prav, da smo mu zvestovdani bolj kot vsem drugim, ki to pričakujejo od nas. (Razodetje 4:11) Da pa se ne bi zvestovdanost Bogu spremenila v fanatizem in imela poguben učinek, jo mora oblikovati točno spoznanje. Biblija nam prigovarja: ‚Obnavljajte se v duhu uma svojega, in oblecite novega človeka, ustvarjenega po Bogu v svetosti resnice [v resnični zvestovdanosti, NW].‘ (Efežanom 4:23, 24, poudarili mi.) Znameniti mož, ki je napisal te navdihnjene besede, je bil toliko pogumen, da je podvomil o zvestovdanosti, ob kateri je odraščal. Njegovo preiskovanje ga je navedlo na koristno spremembo.

Da, Savel se je, tako kot mnogi v našem času, srečal s preizkusom zvestovdanosti. Vzgojen je bil po strogih običajih svoje družine in je postal izjemno vdan religiji svojih staršev. Vdanost temu idealu ga je celo vzgibavala, da je nasilno ravnal s tistimi, ki se niso strinjali z njegovim glediščem. Savel je bil znan po tem, da je vdiral v domove kristjanov in jih odvedel stran, da bi jih kaznoval in celo usmrtil. (Dejanja 22:3–5; Filipljanom 3:4–6)

Vendar ko si je Savel pridobil točno spoznanje o Bibliji, je naredil nekaj, kar so imeli njegovi vrstniki za nezaslišano. Spremenil je svojo vero. Savel, ki je pozneje postal poznan kot apostol Pavel, se je odločil, da bo zvestovdan Bogu, in ne tradiciji. Njegova zvestovdanost Bogu, ki je temeljila na točnem spoznanju, ga je vzgibavala, da je bil v nasprotju s svojim prejšnjim razdiralnim in fanatičnim vedenjem, sedaj strpen, ljubeč ter spodbuden.

Zakaj naj bi bili zvestovdani?

Če dopustimo, da našo zvestovdanost oblikujejo Božja merila, nam to nedvomno koristi. Leta 1999 je denimo v poročilu Avstralskega inštituta za preučevanje družine pisalo, da so nekateri od temeljev za dolgotrajen in srečen  zakon »zaupanje in zvestoba [. . .] [ter] čut za duhovnost«. Ista raziskava je odkrila, da »trdni in srečni zakoni« prispevajo k temu, da so možje in žene srečnejši, bolj zdravi in dlje živijo ter da imajo otroci zaradi trdnih zakonov več možnosti za srečno življenje.

Zvestovdanost je v današnjem negotovem svetu kot rešilna vrv, katere se oprime plavalec, ki si močno prizadeva, da bi se rešil na plovilo. Če »plavalec« ni zvestovdan, ga bodo valovi in veter premetavali. Če pa je njegova zvestovdanost zgrešena, je to tako, kakor da bi bil z rešilno vrvjo privezan na potapljajočo se ladjo. Podobno kot Savla ga lahko to potegne v pogubno ravnanje. Vendar pa je zvestovdanost Jehovu, ki temelji na točnem spoznanju, rešilna vrv, ki nas utrjuje in nas vodi do rešitve. (Efežanom 4:13–15)

Jehova tem, ki so mu zvestovdani, obljublja: »GOSPOD ljubi pravico in ne zapušča svojih zvestih [zvestovdanih, NW]; na veke bodo obvarovani.« (Psalm 37:28, SSP) Vsi, ki so zvestovdani Jehovu, bodo kmalu zaživeli na rajski zemlji, kjer bodo osvobojeni žalosti in bolečine ter bodo uživali v trajnih medsebojnih odnosih, brez verske in politične nesloge. (Razodetje 7:9, 14; 21:3, 4)

Že celo sedaj milijoni ljudi po vsej zemeljski obli odkrivajo, da pravo srečo najdejo le v zvestovdanosti Jehovu. Zakaj ne bi Jehovovim pričam dovolili, da vam pomagajo v luči biblijske resnice preiskati vaš pogled na zvestovdanost? V Bibliji piše: »Sami sebe izkušajte, če ste v veri, sami sebe ogledujte!« (2. Korinčanom 13:5)

Za to, da bi preiskali svojo vero in ugotovili, zakaj smo ji zvestovdani, je potreben pogum, vendar je nagrada vredna truda, saj se tako zbližamo z Bogom Jehovom. Ženska, ki smo jo prej citirali, z naslednjimi besedami izrazi občutke mnogih: »Spoznala sem, da smo zaradi zvestovdanosti Jehovu in njegovim merilom laže uravnovešeni pri ravnanju s svojo družino in da postanemo koristnejši člani družbe. Ne glede na to, kako težke preizkušnje imamo, se bo Jehova, če smo mu zvestovdani, vedno izkazal zvestovdanega do nas.«

[Slika na strani 6]

Savla je točno spoznanje spodbudilo, da je postal zvestovdan nekomu drugemu

[Slika na strani 7]

Zakaj svoje zvestovdanosti ne bi preiskali v luči biblijske resnice?

[Navedba vira slike na strani 4]

Churchill, zgoraj levo: U.S. National Archives photo; Joseph Göbbels, skrajno desno: Library of Congress