Vprašanja bralcev

Kakšne smernice nam daje Sveto pismo glede vzgoje otroka, kadar je samo eden od staršev Jehovova priča?

Smernice glede tega, kako naj roditelj, ki je Priča in ima nevernega zakonca, vzgaja otroka, nam dajeta dve ključni svetopisemski načeli. Eno je: »Boga je treba bolj poslušati nego ljudi.« (Dejanja 5:29) Drugo pa se glasi: »Mož je glava ženi, kakor tudi Kristus glava cerkvi.« (Efežanom 5:23) Slednje načelo ne velja samo za žene, katerih možje so Priče, temveč tudi za tiste, ki imajo neverujočega zakonca. (1. Petrov 3:1) Kako lahko roditelj, ki je Priča, ti dve načeli uravnovesi pri poučevanju svojih otrok?

Če je mož Jehovova priča, je odgovoren, da za svojo družino poskrbi tako duhovno kot gmotno. (1. Timoteju 5:8) Čeprav bo morda neverujoča mati z otroki preživela več časa, bi jih moral poučevati tudi oče, tako da jih doma duhovno vzgaja in jih vzame na krščanske shode, kjer jim bo koristil moralni pouk in zdrava družba.

Kaj pa, če neverujoča žena vztraja pri tem, da pelje otroke na svoj kraj čaščenja ali da jih poučuje o svojem verovanju? Takšno pravico ji morda daje državni zakon. Ali bo otroke čaščenje na takšnih krajih pritegnilo, je lahko zelo odvisno od kvalitete očetovega duhovnega pouka. Ko otroci odrastejo, bi jim morala očetova svetopisemska vzgoja pomagati, da se bodo odločili za resnico iz Božje Besede. Kako srečen je lahko verujoči mož, če se njegovi otroci odločijo, da se postavijo na stran resnice!

Če je mati Jehovova priča, mora spoštovati načelo glavarstva, medtem ko skrbi za večno dobro svojih otrok. (1. Korinčanom 11:3) Mnogokrat neverujoči mož ne bo imel nič proti, če bo žena, ki je Priča, moralno in duhovno vzgajala njune otroke, pri tem pa ji lahko pomagajo shodi Jehovovega ljudstva. Mati lahko neverujočemu možu pomaga sprevideti, kakšne koristi imajo otroci od izgrajujočega pouka, ki ga dobivajo po Jehovovi organizaciji. Taktno lahko poudari vrednost tega, da otrokom vceplja biblijska moralna načela, saj se spoprijemajo z življenjem v tem moralno izprijenem svetu.

Vendar se lahko zgodi, da bo neverujoči mož vztrajal pri tem, da otroci ravnajo po njegovi religiji, tako da jih pelje na svoj kraj čaščenja in jih versko poučuje skladno s svojim verovanjem. Morda pa mož nasprotuje vsem veram in ne dovoli, da bi se njegove otroke kakor koli versko poučevalo. Mož je kot poglavar družine v prvi vrsti odgovoren za sprejemanje te odločitve. *

Verna žena bo, medtem ko spoštuje moževo glavarstvo, kot predana kristjanka imela v mislih stališče apostola Petra in Janeza, ki sta dejala: »Ne moreva namreč, da ne bi govorila tega, kar sva videla in slišala.« (Dejanja  4:19, 20) Torej bo verna mati, ker jo skrbi duhovna blaginja njenih otrok, našla priložnosti, da jim priskrbi moralno vodstvo. Pred Jehovom je odgovorna, da uči druge o tem, za kar ve, da je res, in pri tem ne bi smela izvzeti niti svojih otrok. (Pregovori 1:8; Matevž 28:19, 20) Kako se lahko mati, ki je Priča, spoprime s to težavo?

Kot primer vzemimo njeno vero v Boga. Žena, ki je Priča, morda zaradi moževe prepovedi ne bo mogla voditi formalnega biblijskega pouka z otroki. Ali naj se zato iz strahu izogiba tega, da bi svojim otrokom sploh kaj povedala o Jehovu? Ne. Z besedami in dejanji bo spontano kazala, da verjame v Stvarnika. Glede tega bodo imeli otroci gotovo kakšna vprašanja. Zaradi verske svobode bi morala brez zadržkov govoriti o svoji veri v Stvarnika, in to tudi svojim otrokom. Tudi če z njimi ne bo mogla voditi biblijskega pouka ali jih redno peljati na shode, jim še vedno lahko podeli spoznanje o Bogu Jehovu. (5. Mojzesova 6:7)

Glede odnosa med Pričo in njegovim ali njenim neverujočim zakoncem je apostol Pavel zapisal: »Posvečen je namreč mož nevernik po ženi in žena nevernica je posvečena po bratu; ker bi sicer bili nečisti vaši otroci, sedaj pa so sveti.« (1. Korinčanom 7:14) Jehovu je odnos med zakoncema zaradi verujočega tovariša svet, in tudi otroci veljajo v Jehovovih očeh za svete. Žena, ki je Priča, bi se morala kar najbolj potruditi, da bi pomagala otrokom razumeti resnico, končni izid pa prepustiti v Jehovove roke.

Ko otroci odrastejo, bi se morali na podlagi tega, kar so izvedeli od staršev, odločiti, kakšno stališče bodo zavzeli. Morda se odločijo, da bodo ravnali skladno z Jezusovimi besedami: »Kdor ljubi očeta ali mater bolj nego mene, ni mene vreden.« (Matevž 10:37) Prav tako jim je naročeno: »Otroci, bodite poslušni roditeljem svojim v Gospodu.« (Efežanom 6:1) Mnogo mladih se je odločilo, da bodo ‚Boga bolj poslušali‘ kot pa roditelja, ki ni Priča, čeprav jim ta nasprotuje. Kako nagrajujoče bo za roditelja, ki je Priča, ko bo videl, da so se otroci odločili služiti Jehovu kljub nasprotovanju!

[Podčrtne opombe]