»Zgled sem vam dal«
»Zgled sem vam dal«
»Po času bi morali biti že učitelji.« (HEBREJCEM 5:12)
1. Zakaj ni nič nenavadnega, če je kristjan ob besedah iz Lista Hebrejcem 5:12 nekoliko zaskrbljen?
ALI ste malo v skrbeh zase, ko preberete navdihnjene besede uvodnega biblijskega stavka? Če da, niste edini. Vemo, da moramo kot Kristusovi sledilci biti učitelji. (Matevž 28:19, 20) Vemo, da je zaradi časa, v katerem živimo, nujno, da poučujemo karseda spretno. Vemo, da lahko naše poučevanje pomeni tistim, ki jih poučujemo, življenje ali smrt! (1. Timoteju 4:16) Torej ni nič nenavadnega, če se sprašujemo: ‚Ali sem zares učitelj, kot bi moral biti? Kako se lahko izboljšam?‘
2., 3. a) Kako je neki učitelj pojasnil, kaj je temelj dobrega poučevanja? b) Kakšen zgled glede poučevanja nam je dal Jezus?
2 Ni treba, da bi nam takšne skrbi vzele pogum. Če na poučevanje gledamo samo s strani poučevalne tehnike, se morda čutimo nemočne, da bi se izboljšali. Toda temelj dobrega poučevanja ni tehnika, temveč nekaj veliko pomembnejšega. Upoštevajte, kaj je neki izkušeni učitelj zapisal v knjigi na to temo: »Dobro poučevanje ni odvisno od določenih tehnik ali stilov, načrtov ali dejanj. [. . .] Poučevanje je odvisno predvsem od ljubezni.« Pisec je seveda gledal s stališča posvetnega učitelja. Vendar se lahko njegova misel še toliko bolj nanaša na naše, krščansko poučevanje. Kako pa?
3 Naš učiteljski Vzornik ni nihče drug kot Jezus Kristus, ki je svojim sledilcem dejal: »Zgled sem vam dal.« (Janez 13:15) Tu je meril na svoj zgled v izkazovanju ponižnosti, a celoten zgled, ki nam ga je dal, prav gotovo zajema njegovo najpomembnejše delo, ki ga je kot človek opravljal na zemlji – poučevanje ljudi o dobri novici o Božjem kraljestvu. (Lukež 4:43) Če bi torej morali izbrati besedo, s katero bi označili Jezusovo strežbo, ali ne bi izbrali »ljubezen«? (Kološanom 1:15; 1. Janezov 4:8) Jezus je svojega nebeškega Očeta Jehova nadvse ljubil. (Janez 14:31) Kot učitelj pa je Jezus pokazal ljubezen še na dva načina. Ljubil je resnice, o katerih je učil, ter ljudi, ki jih je poučeval. Poglejmo si pobliže ta dva vidika njegovega zgleda.
Ljubezen do Božjih resnic, ki sega daleč nazaj
4. Kako je Jezus razvil ljubezen do Jehovovega pouka?
4 Na kakovost poučevanja precej vpliva učiteljev odnos do snovi, ki jo podaja. Če ga ne zanima, bodo učenci to verjetno opazili in se tega navzeli. Jezus ni bil ravnodušen do dragocenih resnic, ki jih je učil o Jehovu in njegovem Kraljestvu. To snov je zelo močno ljubil. Takšno ljubezen si je razvil kot učenec. Edinorojeni Sin se je dolga obdobja svojega predčloveškega obstoja željno učil. V Izaiju 50:4, 5 o tem beremo: »Gospod Jehova mi je dal izurjen jezik, da znam o pravem času izreči besedo trudnemu. Zbuja me sleherno jutro, zbuja mi uho, da poslušam kakor učenec. Gospod Jehova mi je odprl uho, in jaz se nisem upiral, ne se umaknil.«
5., 6. a) Kaj je Jezus očitno doživel ob svojem krstu in kako je to vplivalo nanj? b) Kako sta se Jezus in Satan razlikovala v naobračanju Božje Besede?
5 Jezus je tudi na zemlji, ko je odraščal kot človek, ljubil Božjo modrost. (Lukež 2:52) Potem pa je ob krstu doživel nekaj edinstvenega. ‚Odpre se nebo,‘ piše v Lukeževem evangeliju 3:21. Očitno se je tedaj lahko spomnil svojega predčloveškega obstoja. Nato se je 40 dni postil v pustinji. Gotovo ga je zelo veselilo poglobljeno premišljevanje o številnih učnih urah, ko ga je Jehova poučeval v nebesih. Vendar je bila nedolgo zatem njegova ljubezen do Božjih resnic preizkušena.
6 Ko je bil Jezus utrujen in lačen, ga je poiskal Satan, da bi ga skušal. Kakšno nasprotje opazimo med tema Božjima sinovoma! Oba sta sicer navajala iz Hebrejskih spisov, vendar s povsem različnim duhom. Satan je izkrivljal Božjo Besedo. Nespoštljivo jo je naobračal s sebičnimi nameni. Prav zares, ta upornik je Božje resnice samo zaničeval. Po drugi strani pa je Jezus navajal Svete spise z očitno ljubeznijo. Božjo Besedo je v vsakem odgovoru skrbno naobrnil. Jezus je obstajal že veliko prej, preden so bile te navdihnjene besede prvič zapisane, a jih je vseeno zelo spoštoval. To so bile dragocene resnice njegovega nebeškega Očeta! Satanu je dejal, da so Jehovove besede pomembnejše od hrane. (Matevž 4:1–11) Da, Jezus je ljubil vse resnice, o katerih ga je Jehova poučeval. Kako pa je to ljubezen pokazal kot učitelj?
Ljubezen do resnic, ki jih je učil
7. Zakaj si Jezus ni izmišljal lastnih naukov?
7 Jezus je ljubil resnice, ki jih je učil, in to je bilo vedno očitno. Navsezadnje bi lahko kaj hitro razvil lastne zamisli. Imel je bogato zakladnico spoznanja in modrosti. (Kološanom 2:3) Vendar je svoje poslušalce vedno znova spominjal, da je vse, kar je učil, izviralo od njegovega nebeškega Očeta, in ne od njega. (Janez 7:16; 8:28; 12:49; 14:10) Božje resnice je tako zelo ljubil, da jih ni želel nadomestiti z osebnim mišljenjem.
8. Kakšen zgled glede zanašanja na Božjo Besedo je dal Jezus na začetku svoje strežbe?
8 Jezus je takoj po pričetku svoje javne strežbe postavil zgled. Premislite, kako je Božjemu ljudstvu prvič razodel, da je obljubljeni Mesija. Ali se je preprosto pojavil pred množico, se razglasil za Kristusa in nato v potrditev naredil nekaj veličastnih čudežev? Ne. Odšel je v sinagogo, kjer je Božje ljudstvo ponavadi bralo iz Svetih spisov. Tam je na glas prebral prerokbo iz Izaijeve knjige 61:1, 2 in pojasnil, da se te preroške resnice nanašajo nanj. (Lukež 4:16–22) Z različnimi čudeži je lahko dokazal, da ga Jehova podpira. Kljub temu se je pri poučevanju vedno zanašal na Božjo Besedo.
9. Kako je Jezus v svojem ravnanju s farizeji pokazal zvestovdano ljubezen do Božje Besede?
9 Ko so verski nasprotniki izzivali Jezusa, se z njimi ni zapletal v besedne boje, čeprav bi jih v takih sporih zlahka premagal. Raje je pustil, da jih izpodbije Božja Beseda. Spomnite se na primer, ko so farizeji obtožili Jezusove sledilce, da so prekršili zakon o sabatu, ker so, medtem ko so prečkali polje, posmukali nekaj klasov in jedli zrnje. Jezus jim je odgovoril: »Niste li brali, kaj je storil David, ko je bil lačen on in kateri so bili ž njim?« (Matevž 12:1–5) Ti samopravični možje so gotovo že prebrali to navdihnjeno pripoved, ki je zapisana v Prvi Samuelovi knjigi 21:1–6. Če so jo, niso dojeli njenega pomembnega pouka. Jezus pa pripovedi ni zgolj prebral. O njej je razmišljal in si vzel k srcu njeno sporočilo. Ljubil je načela, o katerih je Jehova v tem odlomku učil. Tako je s to pripovedjo, kakor tudi z zgledom iz mojzesovske postave, razkril uravnovešen duh postave. Podobno ga je zvestovdana ljubezen spodbudila, da je branil Božjo Besedo pred verskimi voditelji, ki so jo skušali izkriviti za svoje namene ali jo zakriti s kopico človeških običajev.
10. Kako je Jezus izpolnil prerokbe, ki govorijo o kakovosti njegovega poučevanja?
10 Zaradi ljubezni, ki jo je Jezus čutil do resnic, o katerih je učil, ni nikoli poučeval zgolj rutinsko, dolgočasno ali mehansko. Navdihnjene prerokbe so omenjale, da bo Mesija govoril z ‚milino na ustnicah‘ in bo uporabljal ‚lepe besede‘. (Psalm 45:3, SSP [45:2, AC]; 1. Mojzesova 49:21) Jezus je te prerokbe izpolnil tako, da je sporočilo ohranjal zanimivo in živo, s tem ko je uporabljal ‚prijetne besede‘, ko je učil o resnicah, ki jih je tako ljubil. (Lukež 4:22, Wolfova Biblija) Nedvomno se mu je z obraza bralo navdušenje in iz oči mu je žarelo živo zanimanje za snov. Gotovo ga je bilo užitek poslušati. Kako odličen zgled je to za nas, ko o naučenem govorimo z drugimi!
11. Zakaj se ni Jezus nikoli prevzel zaradi svojih učiteljskih sposobnosti?
11 Ali se je Jezus zaradi obsežnega razumevanja Božjih resnic in privlačnega podajanja prevzel? Človeškim učiteljem se to pogosto zgodi. Vendar ne pozabimo, da je Jezus odseval Božjo modrost. Takšna modrost ne dovoljuje ošabnosti, saj ‚je modrost pri skromnih‘. (Pregovori 11:2) Jezusa pa je pred tem, da bi postal ponosen oziroma ošaben, varovalo še nekaj.
Jezus je ljubil ljudi, ki jih je učil
12. Kako je Jezus pokazal, da ne želi, da bi se ga njegovi sledilci bali?
12 V Jezusovem poučevanju je bilo vedno čutiti močno ljubezen do ljudi. S poučevanjem jih ni nikoli zastraševal, kakor to počno ponosni ljudje. (Propovednik 8:9) Peter je ob enem od Jezusovih čudežev tako osupnil, da je padel Jezusu pred noge. Vendar Jezus ni želel, da bi se ga njegovi sledilci bolestno bali. Petru je prijazno rekel »Ne boj se« in mu nato povedal za vznemirljivo delo pridobivanja učencev, v katerem bo sodeloval. (Lukež 5:8–10) Jezus je želel, da bi njegove učence spodbujala njihova lastna ljubezen do dragocenih resnic o Bogu, in ne strah pred učiteljem.
13., 14. Kako je Jezus izkazal ljudem sočutje?
13 To, da je Jezus ljubil ljudi, katere je učil, je bilo očitno tudi iz tega, da se je vživel v njihova čustva. »Ko pa vidi množice, se mu zasmilijo; kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja.« (Matevž 9:36) Čutil je z njimi v njihovih klavrnih razmerah in to ga je spodbudilo, da jim je pomagal.
14 Bodite pozorni, kako je Jezus izkazal sočutje ob neki drugi priložnosti. Žena, ki je krvavela, se mu je med množico približala in se dotaknila roba njegove obleke ter čudežno ozdravela. Jezus je začutil, da je od njega šla moč, a ni videl, koga je ozdravil. Vztrajal je, da bi našel to ženo. Zakaj? Ne zato, da bi jo grajal, ker je prekršila postavo ali pravila pismarjev in farizejev, kot jo je bilo morda strah, temveč ji je rekel: »Hči, vera tvoja te je rešila; pojdi v miru in bodi zdrava od nadloge svoje.« (Marko 5:25–34) Bodite pozorni, kako je Jezus s temi besedami izrazil sočutje. Ni le rekel: »Bodi ozdravljena.« Ne, dejal ji je: »Bodi zdrava od nadloge svoje.« Marko je tu uporabil besedo, ki lahko dobesedno pomeni »bičanje«, pogosto obliko mučenja. Jezus je tako priznal, da ji je bolezen povzročala trpljenje, mogoče hudo telesno in duševno bolečino. Čutil je z njo.
15., 16. Kateri dogodki med Jezusovo strežbo kažejo, da je Jezus v ljudeh iskal dobro?
15 Jezus je ljubezen do ljudi pokazal tudi s tem, da je v njih iskal dobro. Premislite, kaj se je zgodilo, ko je srečal Natanaela, ki je kasneje postal apostol. »Jezus vidi Natanaela, da gre k njemu, ter reče o njem: Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače!« Jezus je čudežno pogledal Natanaelu v srce in tako izvedel marsikaj o njem. Seveda pa Natanael še zdaleč ni bil popoln. Imel je napake kakor vsi mi. Ko je slišal za Jezusa, je pravzaprav nekoliko brezobzirno pripomnil: »More li iz Nazareta priti kaj dobrega?« (Janez 1:45–51) Toda od vsega, kar bi lahko Jezus dejal o Natanaelu, se je osredotočil na nekaj hvalevrednega, na moževo iskrenost.
16 Tudi ko se je Jezusu približal stotnik, verjetno pogan, ki je bil Rimljan, in ga prosil, naj mu ozdravi bolnega sužnja, je Jezus vedel, da vojak ni brez grehov. Stotnik takratnega časa je verjetno imel za sabo mnogo nasilnih dejanj, prelivanja krvi in krivega čaščenja. Vendar se je Jezus osredotočil na nekaj dobrega, na moževo izjemno vero. (Matevž 8:5–13) Kasneje, ko je Jezus govoril s hudodelcem, ki je poleg njega visel na mučilnem kolu, ga ni grajal zaradi njegove preteklosti, temveč ga je spodbudil z upanjem na prihodnost. (Lukež 23:43, NW) Jezus je dobro vedel, da bi ljudem samo vzel pogum, če bi nanje gledal negativno in kritično. Nedvomno je s svojim naprezanjem, da najde v drugih dobro, mnoge spodbudil, da so se izboljšali.
Voljan služiti ljudem
17., 18. Kako je Jezus, s tem ko je sprejel nalogo, da pride na zemljo, pokazal, da je pripravljen služiti drugim?
17 Naslednji močan dokaz za to, da je Jezus ljubil ljudi, katere je učil, je bila njegova pripravljenost, da jim služi. Božji Sin je imel že v svojem predčloveškem obstoju vedno rad človeški rod. (Pregovori 8:30, 31) Kot Jehovova »Beseda« oziroma govornik je bil morda vesel tega, da je imel precej stika z ljudmi. (Janez 1:1) Kasneje ‚se je izničil tako, da je prevzel vlogo hlapca‘, s tem ko je zapustil vzvišen položaj v nebesih. To je storil deloma tudi zato, da bi človeštvo učil bolj neposredno. (Filipljanom 2:7, Ekumenska izdaja; 2. Korinčanom 8:9) Ko je bil Jezus na zemlji, ni pričakoval, da bi mu drugi stregli. Nasprotno, dejal je: »Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.« (Matevž 20:28, SSP) Jezus je s svojim življenjem izpolnil te besede.
18 Jezus je ponižno stregel potrebam teh, ki jih je učil, in se voljno razdajal v njihovo korist. Podolgem in počez je prepotoval Obljubljeno deželo in tako na teh oznanjevalskih pohodih prehodil na stotine kilometrov, ko si je prizadeval doseči čim več ljudi. V nasprotju s ponosnimi farizeji in pismarji je ostal ponižen in dostopen. Prav vsi – dostojanstveniki, vojaki, odvetniki, ženske, otroci, revni, bolni, celo družbeni izobčenci – so se mu radi bližali, in to brez strahu. Čeprav je bil Jezus popoln, je bil človek, podvržen utrujenosti in lakoti. Vendar celo ko je bil utrujen ali ko je potreboval počitek oziroma mir, da bi molil, je potrebe drugih postavil pred lastne. (Marko 1:35–39)
19. Kako je Jezus v ravnanju z učenci dal zgled glede ponižnosti, potrpežljivosti in prijaznosti?
19 Jezus je enako voljno služil svojim učencem. To je storil tako, da jih je poučeval prijazno in potrpežljivo. Ko so nekatere pomembne nauke doumevali počasi, ni obupal, se ni razjezil ali jih grajal. Skušal jim jih je pojasniti kako drugače. Spomnite se samo, na primer, kolikokrat so se učenci prepirali, kdo med njimi je največji. Jezus jih je vse do večera pred svojo smrtjo vedno znova na različne načine učil, kako naj ravnajo ponižno drug z drugim. Glede ponižnosti, pa tudi vseh drugih reči, jim je Jezus lahko upravičeno dejal: »Zgled sem vam dal.« (Janez 13:5–15; Matevž 20:25; Marko 9:34–37)
20. V čem je bila Jezusova poučevalna metoda drugačna od metode farizejev in zakaj je bila učinkovita?
20 Upoštevajte, da Jezus ni učencem o zgledu zgolj govoril, ‚zgled je dal‘. Z zgledom jih je učil. Ni jim govoril pokroviteljsko, vzvišeno, kot če bi se imel za preveč pomembnega, da bi sam delal to, kar jim je naročil. Tako so ravnali farizeji. »Govoré, pa ne delajo,« je Jezus rekel zanje. (Matevž 23:3) Jezus je svojim učencem ponižno pokazal, kaj točno pomenijo njegovi nauki, tako da je po njih živel, jih udejanjal. Ko je torej svoje sledilce spodbujal, naj živijo preprosto, nepridobitniško življenje, jim ni bilo treba ugibati, kaj je mislil. Videli so lahko resničnost njegovih besed: »Lisice imajo brloge in ptice pod nebom gnezda, a Sin človekov nima, kamor bi naslonil glavo svojo.« (Matevž 8:20) Jezus je svojim učencem služil tako, da jim je ponižno dal zgled.
21. Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?
21 Ni dvoma, da je bil Jezus največji Učitelj, kar jih je kdaj živelo! Njegova ljubezen do tega, kar je učil, ter do ljudi, ki jih je poučeval, je bila očitna vsem odkritosrčnim, ki so ga videli in slišali. Enako očitna je tudi tem, ki danes preučujejo njegov zgled. Kako pa lahko posnemamo Kristusov popolni zgled? To vprašanje bomo obravnavali v naslednjem članku.
Kako bi odgovorili?
• Kaj je temelj dobrega poučevanja in kdo nam je v tem zgled?
• Kako je Jezus izkazoval ljubezen do resnic, o katerih je učil?
• Kako je Jezus pokazal ljubezen do ljudi, ki jih je učil?
• Kateri zgledi kažejo, da je bil Jezus ponižno pripravljen služiti tem, ki jih je učil?
Preučevalna vprašanja]
[Slika na strani 12]
Kako je Jezus pokazal, da ljubi načela iz Božje Besede?