Dobri sosedje so pridobitev

»Boljši je bližnji sosed od daljnega brata.« (Pregovori 27:10)

NEKI učenjak je v prvem stoletju n. š. Jezusa vprašal: »Kdo je moj bližnji?« Jezus mu v odgovor ni povedal, kdo je njegov bližnji, temveč kaj človeka naredi za pravega bližnjega. Jezusova ponazoritev vam je verjetno znana. Mnogi jo poznajo kot priliko o usmiljenem Samarijanu, zapisana pa je v Lukeževem evangeliju. Jezus je to zgodbo povedal takole:

»Neki človek je šel iz Jeruzalema doli v Jeriho in zajde med razbojnike, ki ga tudi slečejo in ranijo ter odidejo, pustivši ga napol mrtvega. Po naključbi pa pride neki duhovnik doli po tisti poti, in ko ga vidi, gre mimo. Enako pa pride tudi levit na tisto mesto in ko ga vidi, gre mimo. Neki Samarijan pa, ko je tod potoval, pride do njega, in ko ga ugleda, se mu zasmili, in pristopi ter mu obveže rane in vlije vanje olja in vina; in posadivši ga na svoje živinče, ga pripelje v gostilnico in poskrbi zanj. Drugi dan pa vzame dva denarja iz mošnje in da gostilničarju in mu reče: Skrbi zanj, in karkoli več potrošiš, ti poplačam jaz, kadar se vrnem. Kdo od teh treh, meniš, je bil bližnji temu, ki je zašel med razbojnike?« (Lukež 10:29–36)

 Učenjak je očitno dojel bistvo. Brez pomišljanja je pravilno povedal, kdo je bil bližnji ranjenemu možu: »Tisti, ki mu je izkazal usmiljenje.« Jezus mu je nato rekel: »Pojdi, tudi ti delaj enako!« (Lukež 10:37) Kako učinkovita ponazoritev tega, kaj pomeni biti pravi bližnji! Jezusova prilika nas lahko celo spodbudi, da se vprašamo: ‚Kakšen bližnji sem jaz? Ali moje rasno oziroma narodnostno poreklo vpliva name pri določanju, kdo so moji bližnji? Ali me takšni dejavniki omejujejo pri tem, da bi pomagal vsakemu sočloveku, ki je v težavah? Ali si moram še bolj prizadevati biti dober sosed?‘

Kje začeti?

Če menimo, da bi se morali v tem izboljšati, moramo začeti pri svojem mišljenju. Osrediniti bi se morali na to, da smo dobri sosedje. To lahko prispeva tudi k temu, da bomo sami imeli dobre sosede. Jezus je pred skoraj dva tisoč leti poudaril to pomembno načelo medčloveških odnosov v znamenitem govoru na gori. Rekel je: »Vse torej, kar hočete, da ljudje vam storé, tako storite tudi vi njim.« (Matevž 7:12) Če z drugimi ravnamo spoštljivo, dostojanstveno in prijazno, jih to spodbudi, da z nami ravnajo enako.

Novinarka in pisateljica Lise Funderburg je v članku »Imeti rad svoje sosede«, ki je izšel v reviji The Nation Since 1865, omenila nekaj preprostih reči, s katerimi se lahko pospešuje dobre sosedske odnose. Napisala je: »Želim [. . .], da bi se stične točke izrazile v nešteto malih uslugah, ki jih sosedje naredijo drug za drugega – poberejo časopis, popazijo na otroke, prinesejo kaj iz trgovine. Želim si takšne povezanosti v tem vedno bolj odtujenem svetu, kjer so skupnosti oslabljene zaradi strahu in kriminala.« Nato pa doda: »Nekje moraš začeti. In to bi bilo lahko tudi pri sosednjih vratih.«

V reviji Canadian Geographic je bila prav tako omenjena koristna misel, ki lahko sosedom pomaga razvijati pravilno mnenje drug o drugem. Pisateljica Marni Jackson je pripomnila: »Sosedje so, tako kot družina, ljudje v tvojem življenju, ki si jih vedno ne izbereš sam. Ti odnosi zahtevajo obzirnost, določeno vljudnost in strpnost.«

Dobri sosedje z veseljem dajejo

Res je, da je mnogim od nas morda sosede neprijetno ogovoriti. Morda se nam zdi veliko lažje, če se izognemo stikom in se osamimo. Vendar v Bibliji piše, da ‚je večja sreča dajati kakor prejemati‘. (Dejanja 20:35, SSP) Zato se dober sosed trudi, da se seznani z ljudmi v svoji okolici. Čeprav ni nujno, da si z njimi želi splesti tesna prijateljstva, se občasno potrudi spregovoriti nekaj besed, za začetek se morda le prijateljsko nasmehne ali pokima.

Kot je bilo že omenjeno, so ‚neštete male usluge‘, ki jih sosedje naredijo drug drugemu, tiste, ki zares nekaj štejejo pri navezovanju in ohranjanju sosedskih odnosov. Torej je dobro, da ste pozorni na majhne izraze prijaznosti, ki jih lahko izkažete sosedu, saj to pogosto prispeva k duhu sodelovanja in medsebojnemu spoštovanju. Še več, s takšnim ravnanjem bomo upoštevali biblijski opomin: »Ne odtezaj dobrotnosti njim, katerim je je treba, ko jo more storiti roka tvoja.« (Pregovori 3:27; Jakob 2:14–17)

Dobri sosedje hvaležno sprejemajo

Bilo bi idealno, če bi lahko rekli, da vsakdo pomoč in darila sprejme s hvaležnostjo. Na žalost ni vedno tako. Mnogo ponudb pomoči in dobronamernih daril se sprejme tako nehvaležno, da si iskreni darovalec morda misli: ‚To sem naredil zadnjikrat!‘ Včasih lahko v zameno za ves trud, ko svoje sosede prijazno pozdravite in jim  pomahate, dosežete le to, da vam nejevoljno prikimajo.

Marsikdaj pa prejemnik v resnici ni nehvaležen, čeprav se lahko tako zdi na prvi pogled. Morda je zaradi kulturnega okolja, iz katerega prihaja, zadržan oziroma mu je nerodno ter se vede ravnodušno in na videz neprijazno. Po drugi strani pa se v tem nehvaležnem svetu nekaterim ljudem mogoče zdi vaša prijaznost nenavadna oziroma celo dvomijo o vaših motivih. Lahko da se jim morate le dokazati. Torej sta za nastanek prijateljskih odnosov morda potrebna čas in potrpežljivost. Vendar sosedje, ki se naučijo umetnosti veselega dajanja in hvaležnega sprejemanja, pripomorejo k temu, da je ozračje v soseski mirno in srečno.

Ko se zgodi nesreča

Dober sosed je še zlasti dragocena pridobitev takrat, ko se zgodi nesreča. Ob težavah se pokaže pravi duh dobrih sosedskih odnosov. O nesebičnem ravnanju sosedov ob nesrečah obstaja veliko pripovedi. Videti je, da sosedje ob nesrečah, ki doletijo vso sosesko, začnejo spontano sodelovati in se razdajati drug za drugega. Pogosto med seboj sodelujejo celo tisti, ki imajo sicer nasprotna mnenja.

V The New York Timesu je denimo pisalo, da so si ob uničujočem potresu, ki je leta 1999 prizadel Turčijo, dolgoletni sovražniki izkazali prijateljsko pomoč. »Dolga leta so nas učili, naj sovražimo Turke,« je v nekem atenskem časopisu napisala grška kolumnistka Anna Stergiou. »Vendar nas njihova izredna bolečina ne navdaja z veseljem. Bili smo ganjeni, jokali smo, kakor da bi vse pradavno sovraštvo izginilo ob pogledu na mrtve otročičke.« Ko so bile reševalne akcije uradno že končane, grške reševalne ekipe niso hotele opustiti iskanja preživelih.

Sodelovanje pri reševalnem delu po nesrečah je nedvomno plemenito in junaško dejanje, ki ga storimo za naše bližnje. Vendar je prav gotovo še več vredno to, da bližnjega posvarimo že pred nesrečo in mu s tem rešimo življenje. Na žalost pa zgodovina odkriva, da tisti, ki sosede svarijo pred prihajajočimi nesrečami, pogosto niso dobrodošli, saj se grozeče nevarnosti ob času svarjenja še ne da jasno razpoznati. Ti, ki opozarjajo, pogosto naletijo na nezaupanje. Zato morajo biti zelo vztrajni in požrtvovalni, da bi pomagali ljudem, ki se ne zavedajo, v kako nevarnih razmerah živijo.

Največ, kar lahko storimo za bližnje

Danes prihaja nad človeštvo nekaj precej pomembnejšega od naravne nesreče. To je vnaprej napovedana sodba Vsemogočnega Boga, ki bo zemljo očistil kriminala, hudobije in z njima povezanih problemov. (Razodetje 16:16; 21:3, 4) Ta pomembni dogodek ni nekakšno nejasno pričakovanje, temveč se bo zanesljivo zgodil! Jehovove priče si  vneto prizadevajo seznaniti kar največ ljudi s spoznanjem, ki je potrebno za preživetje tega neogibnega dogodka, ki bo pretresel svet. Prav zato v svoji oznanjevalski dejavnosti, ki je dobro znana po vsem svetu, tako vztrajno sodelujejo. (Matevž 24:14) To delajo prostovoljno, iz ljubezni do Boga in bližnjega.

Zato ne dopustite, da bi vas predsodki ali vznemirjenost odvrnili od tega, da bi prisluhnili Pričam, ko vas ti obiščejo na domu ali pa ogovorijo kje drugje. Trudijo se biti dobri bližnji in dobri sosedje. Torej sprejmite njihovo ponudbo, da bi z vami preučevali Biblijo. Spoznajte, kako nam Božja Beseda zagotavlja, da je prihodnost radostnega sožitja med sosedi že tik pred nami. Takrat nobeno rasno, versko ali razredno razlikovanje ne bo več kalilo prisrčnih medsebojnih odnosov, ki si jih večina od nas tako močno želi.

[Slika na strani 7]

Dobro je, da s svojimi sosedi ravnate prijazno

[Vir slike]

Zemlja: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.