Posnemajmo velikega učitelja

»Pojdite torej in pridobivajte mi v učence [. . .], učeč jih, naj izpolnjujejo vse, karkoli sem vam zapovedal.« (MATEVŽ 28:19, 20)

1., 2. a) Kako smo vsi v nekem pomenu učitelji? b) Katero edinstveno odgovornost imamo kristjani v zvezi s poučevanjem?

ALI ste učitelj? V nekem pomenu smo to vsi. Učite vsakokrat, ko svetujete popotniku, ki je zašel, pokažete sodelavcu, kako opraviti določeno nalogo, ali ko pokažete otroku, kako zavezati vezalke na čevljih. Ko drugim tako pomagamo, nam to prinese kar nekaj zadovoljstva, mar ne?

² Pravi kristjani pa imamo v zvezi z učenjem edinstveno odgovornost. Dobili smo nalogo ‚pridobivati učence in jih učiti‘. (Matevž 28:19, 20) Priložnost učiti pa imamo tudi v občini. Usposobljeni moški so postavljeni, da služijo kot ‚pastirji in učeniki‘, da bi izgrajevali občino. (Efežanom 4:11–13) Pri vsakdanjih krščanskih dejavnostih so zrelejše žene »dobrega učiteljice« mlajšim. (Titu 2:3–5) Vse nas se spodbuja, naj hrabrimo sovernike, in po tej spodbudi lahko ravnamo tako, da z Biblijo krepimo druge. (1. Tesaloničanom 5:11) Kakšna prednost je biti učitelj Božje Besede in deliti duhovne dragocenosti, ki lahko daljnosežno koristijo!

3. Kako lahko postanemo učinkovitejši učitelji?

³ Kako pa lahko postanemo še učinkovitejši učitelji? Predvsem tako, da posnemamo Velikega učitelja, Jezusa. ‚Kako pa bi lahko posnemali Jezusa?‘ se morda nekateri vprašujejo. ‚On je namreč bil popoln.‘ Res je, mi ne moremo biti popolni učitelji. Vendar naj so naše sposobnosti takšne ali drugačne, lahko naredimo vse, kar moremo, da bi Jezusa posnemali v tem, kako je poučeval. Preglejmo, kako lahko uporabimo štiri njegove metode: enostavnost, učinkovita vprašanja, logično dopovedovanje in ustrezne ponazoritve.

Poučujmo enostavno

4., 5. a) Zakaj je glavna značilnost biblijske resnice preprostost? b) Zakaj je pri tem, ko želimo poučevati preprosto, važno paziti na naše besedišče?

⁴ Temeljne resnice Božje Besede niso zapletene. Jezus je v molitvi rekel: »Hvalim te, Oče [. . .], da si to prikril modrim in razumnim in si to razodel nedoraslim.« (Matevž 11:25) Jehova odkriva svoje namene tistim z iskrenim in ponižnim srcem. (1. Korinčanom 1:26–28) Zato je glavna značilnost biblijske resnice preprostost.

⁵ Kako lahko učite preprosto, ko vodite biblijski pouk na domu ali opravljate ponovne obiske pri zainteresiranih? No, kaj smo se naučili od Velikega učitelja? Jezus je želel, da bi ga poslušalci, od katerih so bili mnogi ‚neučeni in preprosti‘, razumeli, zato je govoril preprosto. (Dejanja 4:13) Da bi poučevali preprosto, moramo torej najprej paziti na naše besedišče. Ni nam treba govoriti z visoko zvenečimi besedami ali frazami, da bi drugim resnica Božje Besede zvenela bolj prepričljivo. S takšno »visokostjo besede« bi jih lahko prestrašili, še posebej tiste z manj  izobrazbe ali zmožnostmi. (1. Korinčanom 2:1, 2) Jezusov zgled kaže, da lahko preproste, pazljivo izbrane besede zelo uspešno sporočajo resnico.

6. Kako se lahko ognemo temu, da bi biblijskega učenca obremenili s preveč informacijami?

⁶ Da bi poučevali preprosto, moramo tudi paziti, da biblijskega učenca ne obremenimo s preveč informacijami. Jezus je upošteval omejitve svojih učencev. (Janez 16:12) Enako bi tudi mi morali upoštevati učenčeve sposobnosti. Ko denimo vodimo pouk s knjigo Spoznanje, ki vodi v večno življenje, nam ni treba pojasniti vsake podrobnosti. * Niti ni treba, da hitro pregledamo informacije, kakor da bi bilo najpomembnejše pregledati določeno količino gradiva. Namesto tega je modro, da hitrost preučevanja prilagajamo potrebam in zmožnostim učenca. Naš cilj je pomagati mu, da postane Kristusov učenec in Jehovov častilec. Morali bi si vzeti toliko časa, kolikor je potrebno, da bi zainteresiranemu učencu pomagali jasno razumeti to, kar se uči. Tako se bo resnica morda dotaknila njegovega srca in ga spodbudila k ukrepanju. (Rimljanom 12:2)

7. Kateri predlogi nam lahko pomagajo poučevati preprosto, ko imamo govore v občini?

⁷ Kako pa lahko govorimo ‚razumljivo‘, kadar imamo govor v občini, še posebej, če so med navzočimi tudi novi? (1. Korinčanom 14:9) Razmislimo o treh predlogih, ki nam lahko pomagajo. Prvič, pojasnimo vsak neznan izraz, ki ga moramo uporabiti. Poznavanje Božje Besede nas je obogatilo s posebnim besednim zakladom. Če uporabimo izraze, kot so »zvesti in preudarni suženj«, »druge ovce« in »Babilon Veliki«, jih morda moramo pojasniti s preprostimi besednimi zvezami, da bo njihov pomen jasen. Drugič, ogibajmo se dolgoveznosti. Preveč besed, ki so tudi prezapletene, lahko občinstvo odvrnejo. Jasnost izhaja iz tega, da odstranimo nepotrebne besede in fraze. Tretjič, ne poskušajmo zajeti preveč gradiva naenkrat. Ko smo se pripravljali, smo morda prišli do mnogih zanimivih podrobnosti. Vendar je najboljše, da gradivo skrčimo v nekaj glavnih točk, zatem pa povemo samo tiste informacije, ki podpirajo te točke, in jih lahko jasno obravnavamo v določenem času.

Učinkovito postavljajmo vprašanja

8., 9. Kako lahko izberemo vprašanje, ki bi se skladalo s tem, kar zanima stanovalca? Povejte primere.

⁸ Spomnimo se, da je Jezus mojstrsko uporabljal vprašanja, s katerimi je navajal učence, da so povedali svoje mišljenje, jih spodbujal k razmišljanju in jih tega tudi učil. Z vprašanji je nežno dosegel njihovo srce in jih motiviral. (Matevž 16:13, 15; Janez 11:26) Kako lahko posnemamo Jezusa in učinkovito postavljamo vprašanja?

⁹ Ko oznanjujemo po hišah, lahko z vprašanji vzbudimo zanimanje in si tako utremo pot za pogovor o Božjem kraljestvu. Kako lahko izberemo vprašanje, ki bi se skladalo s tem, kar zanima stanovalca? Opazujmo. Ko se bližamo hiši, opazujmo okolico. Ali so na dvorišču igrače, kar nakazuje, da so v tem domu otroci? Če da, bi stanovalca lahko vprašali: ‚Ali ste že kdaj razmišljali, kakšen bo svet, ko bodo vaši otroci zrasli?‘ (Psalm 37:10, 11) Ali je na  vhodnih vratih več ključavnic oziroma kakšna varnostna naprava? Lahko bi ga vprašali: »Ali se bodo po vaše kdaj ljudje, kot ste vi in jaz, v svojem domu in na ulici počutili varne?« (Miha 4:3, 4) Ali je tam klančina za dostop z invalidskim vozičkom? Morda bi vprašali: »Ali bo prišel kdaj čas, ko bodo vsi povsem zdravi?« (Izaija 33:24) Mnoge predloge lahko najdemo v knjigi Dopovedovanje iz Svetega pisma. *

10. Kako lahko z vprašanji ‚pridemo‘ do misli in občutkov, ki so v srcu biblijskega učenca, toda na kaj bi morali ob tem misliti?

¹⁰ Kako lahko postavljamo učinkovita vprašanja, ko vodimo biblijske pouke? Ne moremo videti v srce, kakor je videl Jezus. Toda s taktnimi in sprevidevnimi vprašanji bomo laže ‚prišli‘ do misli in občutkov, ki so v učenčevem srcu. (Pregovori 20:5) Denimo da preučujemo poglavje »Zakaj bogovdano življenje osrečuje« v knjigi Spoznanje. V njem je opisan Božji pogled na nepoštenost, prešuštvo in drugo. Učenec morda prav odgovori na natisnjena vprašanja, vendar ali se strinja s tem, kar se uči? Lahko bi ga vprašali: ‚Ali se vam Jehovov pogled na to zdi razumen?‘ ‚Kako bi lahko ta biblijska načela uporabili v svojem življenju?‘ Vendar ne pozabimo, da moramo biti spoštljivi in upoštevati učenčevo dostojanstvo. Ne želimo namreč postavljati vprašanj, ki bi lahko biblijskega učenca spravila v zadrego ali ga ponižala. (Pregovori 12:18)

11. Kako lahko javni govorniki učinkovito postavljajo vprašanja?

¹¹ Javni govorniki lahko prav tako učinkovito postavljajo vprašanja. Navzočim lahko pomagajo razmišljati in sklepati z retoričnimi vprašanji – vprašanji, na katere se ne pričakuje, da bodo poslušalci odgovorili naglas. Jezus je občasno postavljal takšna vprašanja. (Matevž 11:7–9) Govornik bi lahko po uvodnih besedah tudi z vprašanji začrtal glavne točke, o katerih bo govoril. Lahko bi rekel: »V današnjem govoru bomo poiskali odgovore na naslednja vprašanja [. . .].« Nato pa bi lahko v sklepu omenil ta vprašanja in tako ponovil glavne točke.

12. S primerom prikažite, kako lahko krščanski starešina z vprašanji pomaga soverniku dobiti tolažbo iz Božje Besede.

¹² Krščanski starešine lahko pri pastirjevanju z vprašanji pomagajo »malodušnim«, da dobijo tolažbo iz Jehovove Besede. (1. Tesaloničanom 5:14) Starešina lahko potrtemu denimo pomaga tako, da usmeri pozornost na Psalm 34:19, SSP. Tam piše: »Blizu je GOSPOD tistim, ki so skrušenega srca, in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.« Da bi potrti zagotovo razumel, kako se to nanaša na njega osebno, bi ga starešina lahko vprašal: ‚Komu je Jehova blizu? Ali si kdaj »skrušenega srca« in »potrtega duha«? Če je, kakor pravi Biblija, Jehova takšnim blizu, ali to ne pomeni, da je blizu tudi tebi?‘ Takšno razumevajoče zagotovilo lahko oživi duha nekoga, ki je potrt. (Izaija 57:15)

Logično dopovedujmo

13., 14. a) Kako bi lahko dopovedovali komu, ki pravi, da ne verjame v Boga, katerega ne more videti? b) Zakaj naj ne bi pričakovali, da bomo vse prepričali?

¹³ V strežbi želimo doseči srce poslušalcev z logičnim, prepričljivim dopovedovanjem.  (Dejanja 19:8; 28:23, 24, NW) Ali to pomeni, da bi se morali naučiti uporabljati zapleteno logiko za to, da bi druge prepričali o resničnosti Božje Besede? Nikakor. Logično dopovedovanje ni treba, da je zapleteno. Pogosto so najučinkovitejši logični dokazi, ki so povedani enostavno. Poglejmo si zgled.

¹⁴ Kako bi se odzvali, če bi nam kdo rekel, da ne verjame v Boga, katerega ne more videti? Lahko bi razpravljali o naravnem zakonu vzroka in posledice. Ko vidimo posledico, se strinjamo, da mora biti tudi vzrok. Lahko bi rekli: ‚Če bi bili na samotnem področju in bi pred seboj zagledali dobro zgrajeno hišo, polno hrane (posledica), bi se brez težav strinjali, da je nekdo (vzrok) to hišo zgradil in napolnil njeno shrambo. Ko torej vidimo načrtnost, ki je očitna v naravi, in obilje hrane v zemeljski »shrambi« (posledica), ali ni logično, da je za to Nekdo (vzrok) odgovoren?‘ To najbolje povzame preprosti biblijski stavek: »Kajti vsako hišo napravi kdo; on pa, ki je vse napravil, je Bog.« (Hebrejcem 3:4) Toda naj je naše dopovedovanje še tako logično, ne bodo vsi pričeli verovati. Biblija nas spominja, da bodo postali verni samo tisti, ki so »prav naravnani«. (Dejanja 13:48, NW; 2. Tesaloničanom 3:2)

15. S kakšnim dopovedovanjem lahko opozorimo na Jehovove lastnosti in njegovo ravnanje ter katera zgleda kažeta, kako bi lahko tako dopovedovali?

¹⁵ Ko poučujemo, najsibo v terenski strežbi ali v občini, lahko z logičnim dopovedovanjem opozorimo na Jehovove lastnosti in njegovo ravnanje. Še posebej učinkovito je dopovedovanje ‚koliko bolj‘, ki ga je tu in tam uporabil Jezus. (Lukež 11:13; 12:24) Takšno dopovedovanje lahko, ker temelji na nasprotju, naredi močan vtis. Da bi na primer pokazali, kako nesmiseln je nauk o peklenskem ognju, bi lahko rekli: ‚Noben ljubeč oče ne bi kaznoval svojega otroka tako, da bi mu roko potisnil v ogenj. Koliko bolj se mora že sama misel o peklenskem ognju upirati našemu ljubečemu nebeškemu Očetu!‘ (Jeremija 7:31) Če pa želimo druge poučiti, da Jehova skrbi za vsakega svojega služabnika posebej, bi lahko rekli: ‚Če Jehova pozna vsako od zvezd, ki jih je na milijarde, po imenu, koliko bolj mu mora biti mar za ljudi, ki ga ljubijo in jih je odkupil z dragoceno krvjo svojega Sina!‘ (Izaija 40:26; Dejanja 20:28, NW) S takšnim prepričljivim dopovedovanjem bomo laže dosegli srce drugih ljudi.

Uporabljajmo ustrezne ponazoritve

16. Zakaj so pri poučevanju ponazoritve dragocene?

¹⁶ Učinkovite ponazoritve so začimba, s katero lahko postane naše poučevanje za druge še okusnejše. Zakaj so ponazoritve pri poučevanju tako dragocene? Neki vzgojitelj je pripomnil: »Zmožnost abstraktnega razmišljanja je ena najtežjih človeških spretnosti.« Ponazoritve vtisnejo v naš um predstave, ki nekaj pomenijo, in nam tako pomagajo bolje razumeti nove ideje. Jezus je bil izreden zgled glede tega, kako je rabil ponazoritve. (Marko 4:33, 34, NW) Poglejmo torej, kako bi lahko uporabljali to poučevalno metodo.

17. Kateri štirje dejavniki pripomorejo k temu, da je neka ponazoritev učinkovita?

¹⁷ Kaj je tisto, kar naredi ponazoritev učinkovito? Kot prvo mora ustrezati občinstvu – opisovati mora okoliščine, ki jih lahko poslušalci takoj s čim povežejo. Spomnimo se, da je Jezus mnoge ponazoritve vzel iz vsakdanjega življenja njegovih poslušalcev. Kot drugo bi ponazoritev morala ustrezati misli, ki jo želimo povedati. Če primerjava ni najboljša, lahko ponazoritev poslušalce samo zmede. Kot tretje, ponazoritev ne bi smela biti polna nepotrebnih podrobnosti. Spomnimo se, da je Jezus povedal samo podrobnosti, ki so bile potrebne, nebistvene pa je izpustil. Kot četrto pa bi morali poskrbeti, da se bo jasno videlo, kako se da ponazoritev uporabiti. Sicer nekateri morda ne bodo doumeli njenega namena.

18. Kako lahko najdemo ustrezne ponazoritve?

 ¹⁸ Kako pa lahko najdemo ustrezne ponazoritve? Ni treba, da si izmišljamo dolge, zapletene zgodbe. Kratke ponazoritve so lahko zelo učinkovite. Skušajte se spomniti kakšnega primera, ki potrjuje misel, o kateri razpravljate. Denimo da razpravljamo o Božjem odpuščanju in želimo ponazoriti misel iz Dejanj apostolov 3:19, kjer piše, da Jehova ‚izbriše‘ oziroma obriše naše napake. To je že samo po sebi slikovita govorna figura, toda s katerim stvarnim primerom lahko ponazorimo, kaj to pravzaprav pomeni? Z radirko? Gobo? Morda bi lahko rekli: ‚Ko nam Jehova odpusti grehe, jih izbriše tako, kakor bi uporabil gobo (ali radirko).‘ Takšno preprosto ponazoritev bi bilo težko napačno razumeti.

19., 20. a) Kje lahko najdemo dobre ponazoritve? b) Povejte nekaj primerov učinkovitih ponazoritev, ki so bile objavljene v naši literaturi? (Glej tudi okvir.)

¹⁹ Kje pa lahko najdete ustrezne ponazoritve in tudi resnične zglede? Poiščite jih v vašem lastnem življenju ali v različnih razmerah in doživetjih sovernikov. Ponazoritve je mogoče dobiti še iz drugih različnih virov, vanje so lahko vpletene žive in nežive stvari, gospodinjski pripomočki ali pa trenutni dogodek, ki je v skupnosti dobro znan. Ključ do tega, da najdemo dobre ponazoritve je v tem, da smo pozorni in si ‚ogledujemo‘ vsakdanje okoliščine okoli nas. (Dejanja 17:22, 23) Neki priročnik o javnem govorništvu pojasnjuje: »Govornik, ki opazuje človeško življenje in to kar človeka v življenju zaposluje, se pogovarja z ljudmi vseh vrst, gleda stvari v globino in sprašuje, dokler jih ne razume, bo zbral veliko ponazorilnega gradiva, ki mu bo lahko koristilo, ko ga bo potreboval.«

²⁰ Drug vir učinkovitih ponazoritev pa so Stražni stolp, Prebudite se! in druga literatura, ki jo objavljajo Jehovove priče. Veliko se lahko naučite iz opazovanja, kako so ponazoritve uporabljene v teh publikacijah. * Razmislite na primer o ponazoritvi, ki je zapisana v knjigi Spoznanje, v 17. poglavju, 11. odstavku. V njej so osebnostne raznolikosti v občini primerjane z različnimi vozili, ki poleg vas potujejo po cesti. Zakaj je ta ponazoritev učinkovita? Vidimo lahko, da temelji na vsakdanjih okoliščinah, dobro ustreza misli, ki se jo želi povedati, jasno pa je tudi, kako jo lahko uporabimo mi. Ko poučujemo, lahko uporabimo objavljene ponazoritve in jih morda prilagodimo potrebam biblijskega učenca ali javnemu govoru.

21. Kako smo nagrajeni, če smo učinkoviti učitelji Božje Besede?

²¹ Nagrade, ki jih prejmemo kot učinkoviti učitelji, so velike. Ko poučujemo, informacije delimo z drugimi; dajemo jim del sebe, da bi jim pomagali. Takšno dajanje osrečuje, saj v Bibliji piše: »Večja sreča je dajati kakor prejemati.« (Dejanja 20:35, SSP) Kot učitelje Božje Besede nas osrečuje veselje, ki ga občutimo ob tem, ko vemo, da drugim dajemo nekaj, kar je resnično dragoceno in trajno – resnico o Jehovu. Občutimo pa lahko tudi zadovoljstvo, ki ga daje zavest, da posnemamo Velikega učitelja, Jezusa Kristusa.

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

• Kako lahko preprosto poučujemo, ko vodimo biblijski pouk na domu in ko imamo govor v občini?

• Kako lahko učinkovito postavljamo vprašanja, ko oznanjujemo po hišah?

• Kako lahko z logičnim dopovedovanjem opozorimo na Jehovove lastnosti in njegovo ravnanje?

• Kje lahko najdemo ustrezne ponazoritve?

[Preučevalna vprašanja]

 [Okvir/slika na strani 23]

Ali se spomnite teh ponazoritev?

V nadaljevanju je navedenih samo nekaj učinkovitih ponazoritev. Zakaj ne bi poiskali navedenih publikacij in bili pozorni na to, kako je ponazoritev pomagala poudariti misel, o kateri se je razpravljalo?

• Tisti, ki si želijo ustvariti dober zakon, so podobno kakor artista na trapezu oziroma umetnostna drsalca močno odvisni od dobrega partnerja. (Stražni stolp, 15. maj 2001, stran 16)

• Izražanje občutkov je podobno metanju žoge. Lahko jo vržete narahlo ali pa jo zaženete s tolikšno silo, da soigralca poškodujete. (Prebudite se!, 8. januar 2001, stran 10)

• Učenje izražanja ljubezni je kakor učenje novega jezika. (Stražni stolp, 15. februar 1999, strani 18, 22–23)

• Podedovani greh lahko primerjamo s tem, kar se zgodi, ko virus okuži računalniške datoteke. (Ali obstaja Stvarnik, ki mu je mar za vas?, stran 156)

• Demonom je spiritizem isto kot lovcem vaba. Pritegne žrtev. (Spoznanje, ki vodi v večno življenje, stran 111)

• To, kako Jezus rešuje Adamove potomce, lahko primerjamo z bogatim dobrotnikom, ki odplača dolg podjetja (za katerega je kriv nepošten direktor) in ponovno odpre tovarno, s čimer koristi mnogim zaposlenim. (Stražni stolp, 15. februar 1991, stran 13)

• Prav kakor se umetnik zelo potrudi, da bi obnovil poškodovano umetnino, tako tudi Jehova gleda preko naše nepopolnosti ter v nas vidi dobro, zato nas bo nazadnje ponovno pripeljal do popolnosti, ki jo je Adam izgubil. (Spoznanje, ki vodi v večno življenje, stran 181)

[Slike na strani 20]

Pravi kristjani so učitelji Božje Besede

[Slika na strani 21]

Starešine lahko z vprašanji pomagajo sovernikom, da dobijo tolažbo iz Božje Besede