‚Bodimo bolj pozorni‘

»Biti [moramo] bolj pozorni na to, kar smo slišali, da nas tok ne odplavi.« (HEBREJCEM 2:1, SSP)

1. Navedite primer, kako lahko zaradi odvrnitve pozornosti pride do nesreče.

AVTOMOBILSKE nesreče zahtevajo letno samo v Združenih državah okoli 37.000 smrtnih žrtev. Izvedenci pravijo, da bi lahko bilo teh smrtnih primerov veliko manj, če bi bili vozniki bolj pozorni na dogajanje na cesti. Nekaterim voznikom odvrnejo pozornost obcestne oznake in reklamni panoji ali pa pogovor po mobilnem telefonu. So pa še taki, ki med vožnjo radi jejo. V vseh teh primerih lahko zaradi odvrnitve pozornosti pride do nesreče.

2., 3. Kakšen opomin je Pavel dal hebrejskim kristjanom in zakaj je bil ta opomin primeren?

² Skoraj 2000 let prej, preden so izumili avtomobil, je apostol Pavel opozoril na nekaj, kar je odvračalo pozornost in je bilo za nekatere hebrejske kristjane pogubno. Poudaril je, da je bil obujeni Jezus Kristus postavljen na položaj, višji od vseh angelov, saj je sedel na Božjo desnico. Apostol je nato dejal: »Zato moramo biti bolj pozorni na to, kar smo slišali, da nas tok ne odplavi.« (Hebrejcem 2:1, SSP)

³ Zakaj so morali hebrejski kristjani ‚biti bolj pozorni na to, kar so slišali,‘ glede Jezusa? Zato ker je minilo skoraj 30 let, odkar je Jezus zapustil zemeljsko sceno. Nekateri hebrejski kristjani so se v odsotnosti svojega Gospodarja pričeli oddaljevati od prave vere. Pozornost jim je odvračalo judovstvo, njihov nekdanji način čaščenja.

Morali bi biti bolj pozorni

4. Zakaj je morda nekatere hebrejske kristjane zamikalo, da bi se vrnili k judovstvu?

⁴ Zakaj bi kristjana lahko zamikalo, da bi se vrnil k judovstvu? Čaščenjska ureditev pod postavo je bila povezana z vidnimi rečmi. Ljudstvo je lahko videlo duhovnike in vonjalo žgalne žrtve. Krščanstvo pa je bilo v določenih pogledih povsem drugačno. Kristjani so imeli Velikega duhovnika, Jezusa Kristusa, toda že tri desetletja ga ni bilo videti na zemlji. (Hebrejcem 4:14) Imeli so tempelj, vendar so njegov sveti kraj bila sama nebesa. (Hebrejcem 9:24) V nasprotju s telesno obrezo pod postavo, je bila kristjanova obreza »obreza srca v duhu«. (Rimljanom 2:29) Tako se je hebrejskim kristjanom morda krščanstvo pričelo dozdevati dokaj abstraktno.

5. Kako je Pavel pokazal, da je bila čaščenjska ureditev, ki jo je vpeljal Jezus, vzvišenejša od tiste pod postavo?

 ⁵ Hebrejski kristjani so morali razumeti nekaj zelo pomembnega glede čaščenjske ureditve, ki jo je vpeljal Kristus. Temeljila je bolj na veri kakor na vidnih rečeh, a je bila vzvišenejša od postave, ki je bila dana po preroku Mojzesu. Pavel je pisal: »Če bikov in kozlov kri in junice pepel, ki pokropi onečiščene, posvečuje za čistost mesa, kolikanj bolj bo kri Kristusa, ki je po Duhu večnem daroval samega sebe brez madeža Bogu, očistila vest vašo mrtvih del, da služite Bogu živemu!« (Hebrejcem 9:13, 14) Da, odpuščanje, ki je mogoče po veri v odkupno žrtev Jezusa Kristusa, je v marsičem veliko vzvišenejše od odpuščanja po darovanih žrtvah pod postavo. (Hebrejcem 7:26–28)

6., 7. a) Zaradi česa je bilo nujno, da so bili hebrejski kristjani ‚bolj pozorni na to, kar so slišali‘? b) Koliko časa je še ostalo Jeruzalemu, ko je Pavel pisal Hebrejcem pismo? (Glej podčrtno opombo.)

⁶ Hebrejski kristjani so še zaradi nečesa morali posvetiti skrbno pozornost rečem, ki so jih slišali o Jezusu. Napovedal je, da bo Jeruzalem uničen. Rekel je: »Pridejo nate dnevi, ko te obdado sovražniki tvoji z nasipom in te bodo oblegali in stiskali od vseh strani; in ob tla razbijejo tebe in otroke tvoje v tebi, in ne kamena na kamenu ne puste v tebi, zato ker nisi spoznalo časa, v katerem si bilo obiskano.« (Lukež 19:43, 44)

⁷ Kdaj naj bi se to zgodilo? Jezus ni razodel ne dneva ne ure. Namesto tega jih je poučil: »Kadar boste [. . .] videli, da vojske oblegajo Jeruzalem, tedaj vedite, da se je približalo razdejanje njegovo. Takrat naj, kateri so v Judeji, zbeže na gore, in kateri so sredi mesta, naj se izselijo, in kateri so na deželi, naj ne hodijo v mesto.« (Lukež 21:20, 21) Trideset let za tem, ko je Jezus izgovoril te besede, so nekateri kristjani v Jeruzalemu izgubili čut nujnosti in niso bili več pozorni. Zgodilo se je nekaj podobnega, kot če bi oči odvrnili od ceste. Potrebno je bilo spremeniti razmišljanje, sicer je bila poguba gotova. Naj so si mislili ali ne, uničenje Jeruzalema se je naglo približevalo! * Upajmo, da je Pavlov opomin deloval kakor opozorilni  klic duhovno dremavim kristjanom v Jeruzalemu.

Biti »bolj pozorni« danes

8. Zakaj moramo »biti bolj pozorni« na resnice iz Božje Besede?

⁸ Podobno kot kristjani v prvem stoletju moramo »biti bolj pozorni« na resnice iz Božje Besede. Zakaj? Tudi mi živimo pred neogibnim uničenjem, in to ne le enega naroda, temveč celotne stvarnosti. (Razodetje 11:18; 16:14, 16) Seveda ne vemo točnega dneva in ure, ko bo Jehova začel ukrepati. (Matevž 24:36) Vendar smo očividci izpolnitve biblijskih prerokb, ki jasno kažejo, da živimo v »zadnjih dneh«. (2. Timoteju 3:1–5) Zato se moramo varovati vsega, kar bi nam lahko odvrnilo pozornost. Pozorni moramo biti na Božjo Besedo in ohraniti močan čut nujnosti. Samo tako bomo ‚ubežali vsemu temu, kar se ima zgoditi‘. (Lukež 21:36)

9., 10. a) Kako lahko pokažemo, da smo pozorni na duhovne reči? b) Kako je Božja Beseda ‚svetilo naši nogi‘ in ‚luč naši stezi‘?

⁹ Kako lahko v tem pomembnem času pokažemo, da smo »bolj pozorni« na duhovne reči? En način je ta, da smo redno navzoči na krščanskih shodih, zborih in zborovanjih. Pridno moramo tudi preučevati Biblijo in tako se bomo lahko zbližali z njenim Avtorjem, Jehovom. (Jakob 4:8) Če spoznavamo Jehova z osebnim preučevanjem in s shodi, bomo podobni psalmistu, ki je Bogu dejal: »Svetilo nogi moji je beseda tvoja in stezi moji luč.« (Psalm 119:105)

¹⁰ Biblija je kakor ‚luč naši stezi‘, ko nam govori o Božjih namenih za prihodnost. Je tudi ‚svetilo naši nogi‘. Povedano drugače, pomaga nam lahko tudi pri spoprijemanju s težavnimi življenjskimi problemi. Zato je tako pomembno, da smo »bolj pozorni«, ko se zbiramo s soverniki k pouku in ko sami beremo Božjo Besedo. Naučeno nam bo pomagalo odločati se modro in koristno, kar ugaja Jehovu in razveseljuje njegovo srce. (Pregovori 27:11; Izaija 48:17) Kako pa lahko med shodom in osebnim preučevanjem ostanemo dlje časa zbrani, tako da bi nam Božje duhovne priprave kar najbolj koristile?

Izboljšati svojo zbranost na shodih

11. Zakaj je na krščanskih shodih včasih izziv ostati pozoren?

¹¹ Včasih je pravi izziv ostati pozoren na krščanskih shodih. Misli nam zlahka kaj zmoti, na primer otroški jok ali zamudnik, ki išče sedež. Po dolgem delavniku smo mogoče enostavno utrujeni. Govornik morda ni ravno eden najboljših in še preden se zavemo, nam misli že uidejo, mogoče celo zadremamo! Na občinskih shodih dobivamo pomembne informacije, zato si moramo prizadevati k večji zbranosti. Kako pa lahko to storimo?

12. Kaj nam lahko pomaga, da smo na shodih pozorni?

¹² Na shodih smo ponavadi laže pozorni, če smo dobro pripravljeni. Zakaj si torej ne bi vzeli časa in vnaprej razmislili o gradivu, ki ga bomo obravnavali? To, da vsak dan preberemo in poglobljeno premišljujemo o odlomku iz poglavij, ki so določena za tedensko branje Biblije, nam bo vzelo le nekaj minut. Z nekoliko načrtovanja lahko najdemo čas tudi za pripravo na občinsko preučevanje knjige in preučevanje Stražnega stolpa. Kakor koli bomo že načrtovali, eno je gotovo: priprava nam bo pomagala, da bomo pozorni na snov, ki se jo bo obravnavalo na občinskih shodih.

13. Kaj nam lahko pomaga, da na shodih ostanemo osredotočeni na obravnavano snov?

¹³ Nekateri so ugotovili, da jim do boljše zbranosti na shodih poleg dobre priprave pomaga, če v kraljestveni dvorani sedijo  spredaj. Misli bomo zadržali pred tem, da bi nam blodile, tudi tako, da govornika spremljamo s pogledom, mu med branjem svetopisemskega stavka sledimo v Bibliji in si delamo zapiske. Toda veliko pomembnejše od katere koli posebne koncentracijske tehnike je to, da imamo pripravljeno srce. Razumeti moramo namen skupnega zbiranja. S soverniki se zbiramo predvsem zato, da častimo Jehova. (Psalm 26:12; Lukež 2:36, 37) Shodi imajo pomembno vlogo pri našem duhovnem hranjenju. (Matevž 24:45–47) Poleg tega se lahko na njih tudi ‚izpodbujamo med seboj k ljubezni in dobrim delom‘. (Hebrejcem 10:24, 25)

14. Kdaj je shod zares uspešen?

¹⁴ Nekateri morda radi ocenjujejo kakovost shoda glede na poučevalne sposobnosti sodelujočih. Če so govorniki zelo sposobni, potem bi se za shod lahko reklo, da je dober. Če pa se zdi, da ni učinkovitega poučevanja, bi morda menili drugače. Res je, da bi se morali sodelujoči karseda potruditi v umetnosti poučevanja, še posebej, da dosežejo srce. (1. Timoteju 4:16) Vendar kot poslušalci ne bi smeli biti prekritični. Čeprav so poučevalne sposobnosti sodelujočih pomembne, pa to ni edino, kar prispeva k uspešnosti shoda. Ali se ne strinjate, da bi morali biti pazljivi predvsem na to, kako dobro poslušamo, in ne na to, kako dobro govornik predava? Ko smo navzoči na shodih in posvetimo pozornost temu, kar se obravnava, častimo Boga v skladu z njegovo voljo. In zaradi tega so shodi uspešni. Če si vneto želimo pridobivati spoznanje o Bogu, nam bodo shodi koristili ne glede na govornikove sposobnosti. (Pregovori 2:1–5) Bodimo  torej zares odločeni, da smo na shodih »bolj pozorni«.

Od osebnega preučevanja imeti kar največjo korist

15. Kako nam lahko preučevanje in poglobljeno premišljevanje koristita?

¹⁵ Če smo med osebnim preučevanjem in poglobljenim premišljevanjem »bolj pozorni«, nam to zelo koristi. Z branjem in razmišljanjem o Bibliji in krščanskih publikacijah imamo dragoceno možnost, da si resnice iz Božje Besede vtisnemo v srce. To pa bo močno vplivalo na naše razmišljanje in ravnanje. Prav zares, pomagalo nam bo z veseljem izpolnjevati Jehovovo voljo. (Psalm 1:2; 40:8) Zato se moramo naučiti biti zbrani, kar nam bo koristilo pri preučevanju. Pozornost nam lahko kaj hitro popusti! Manjše motnje, kot je telefonski klic ali kak hrup, nas lahko zmotijo. Morda pa nam je težko biti dlje časa zbrani. Mogoče se z dobrimi nameni lotimo duhovnega hranjenja, toda misli nam hitro odtavajo. Kako smo lahko med osebnim preučevanjem Božje Besede »bolj pozorni«?

16. a) Zakaj je pomembno, da načrtujemo čas za osebno preučevanje? b) Kako ste si vi določili čas za preučevanje Božje Besede?

¹⁶ Koristno bo, če si naredimo razpored in izberemo karseda ugodno okolje za preučevanje. Večina od nas ima malo časa in zasebnosti. Morda se počutimo, kakor da nas poplava dnevnih dogodkov vleče s seboj, podobno kot se zgodi z vejo v hitri reki. Zares, moramo se tako rekoč bojevati proti toku in iskati otoček miru. Ne moremo preprosto čakati, da bi se nam priložnost za preučevanje ponudila kar sama od sebe. Namesto tega moramo imeti nadzor nad zadevo, tako da si določimo čas za preučevanje. (Efežanom 5:15, 16) Nekateri si vzamejo nekaj časa zjutraj, ko je morda manj motenj. Drugim je bolj prikladen večer. Bistveno je, da ne podcenjujemo pomembnosti pridobivanja točnega spoznanja o Bogu in njegovem Sinu. (Janez 17:3) Določimo si torej čas za osebno preučevanje in pri tem urniku tudi vztrajajmo.

17. Kaj je meditacija in kako nam lahko koristi?

¹⁷ Meditacija je premišljevanje o tem, kar smo se med preučevanjem naučili, in je zelo dragocena. Takšno poglobljeno premišljevanje nam pomaga prenesti Božje misli z natisnjene strani v naše srce. Pomaga nam razumeti, kako udejanjati biblijski nasvet, tako da postanemo »delavci besede in ne samo poslušalci«. (Jakob 1:22–25) Še več, poglobljeno premišljevanje nam pomaga, da se z Jehovom še bolj zbližamo, saj razmišljamo o njegovih lastnostih in o tem, kako so te poudarjene v preučevalnem gradivu.

18. Kaj je potrebno za učinkovito poglobljeno premišljevanje?

¹⁸ Če želimo, da nam preučevanje in poglobljeno premišljevanje povsem koristita, ne sme nič premotiti naših misli. Da bi lahko med poglobljenim premišljevanjem osvojili nove informacije, ne smemo dovoliti, da bi nam pozornost premotile odvrnitve današnjega življenja. Za to sta potrebna čas in samota, vendar kako osvežilno je uživati duhovno hrano in vode resnice, ki jih najdemo v Božji Besedi!

19. a) Kaj je nekaterim pomagalo, da so pri osebnem preučevanju ostali dlje časa zbrani? b) Kakšno stališče naj bi imeli do preučevanja in kako nam lahko ta pomembna dejavnost koristi?

 ¹⁹ Kaj pa, če ne moremo ostati zbrani dlje časa in nam misli kaj hitro po začetku preučevanja pričnejo tavati? Nekateri so ugotovili, da lahko svojo zbranost izboljšajo tako, da na začetku preučujejo krajši čas, nato pa postopoma vedno več. Naš cilj naj bi bil, da si za preučevanje vzamemo dovolj časa, ne pa da gradivo samo preletimo. Vedno bi se morali željno zanimati za snov, ki jo preučujemo. Lahko jo še dodatno raziščemo, tako da uporabimo raznoliko gradivo, ki ga priskrbuje razred zvestega in preudarnega sužnja. Zelo dragoceno je preiskovati »globočine Božje«. (1. Korinčanom 2:10) S tem si lahko razširimo znanje o Bogu in razvijemo zmožnost zaznavanja. (Hebrejcem 5:14) Če Božjo Besedo pridno preučujemo, bomo tudi ‚ustrezno usposobljeni učiti druge‘. (2. Timoteju 2:2, NW)

20. Kako lahko razvijemo in ohranimo zaupen odnos z Bogom Jehovom?

²⁰ Obiskovanje krščanskih shodov in osebno preučevanje sta nam v veliko pomoč pri razvijanju in ohranjanju zaupnega odnosa z Jehovom. Očitno je tako bilo s psalmistom, ki je Bogu dejal: »Kako ljubim zakon tvoj! ves dan je o njem premišljevanje moje.« (Psalm 119:97) Bodimo torej redno navzoči na shodih, zborih in zborovanjih. Skušajmo si tudi odkupovati čas za preučevanje Biblije in poglobljeno premišljevanje. Bogato bomo blagoslovljeni, ker smo »bolj pozorni« na Božjo Besedo.

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

• Zakaj so se nekateri hebrejski kristjani oddaljili od prave vere?

• Kako lahko ostanemo na krščanskih shodih zbrani?

• Kaj nam bo pomagalo, da nam bosta osebno preučevanje Biblije in meditacija koristila?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 11]

Hebrejski kristjani so morali biti pozorni na skorajšnje uničenje Jeruzalema

[Slika na strani 13]

Starši lahko otrokom pomagajo, da jim krščanski shodi koristijo