Ali naj bi bili brezskrbni?

NAJBRŽ bi se večini ljudem zdelo pohvalno, če bi jih drugi imeli za brezskrbne, za ljudi, ki so sproščeni, spokojni in strpni. Vendar pa obstaja še druga stran brezskrbnosti. Biblija pravi: »Brezskrbnost bedakov jih pokonča.« (Pregovori 1:32) Kaj to pomeni?

Drugi biblijski prevodi izvirno hebrejsko besedo prevajajo z izrazi, kot sta »lahkomiselnost« (SSP) in »samozadovoljnost« (The New English Bible). V tem pogledu je torej brezskrbnost povezana z lenobo in lahkomiselnostjo ter potemtakem z neumnostjo.

V prvem stoletju so bili kristjani v laodicejski občini glede svoje slabe duhovnosti brezbrižni oziroma samozadovoljni. Domišljavo so se bahali, da ‚ne potrebujejo ničesar‘. Jezus jih je opozoril na napako in pozval, naj ponovno oživijo svojo krščansko gorečnost. (Razodetje 3:14–19)

Brezskrbnost je bila značilna tudi za ljudi v Noetovih dneh. V življenju so bili preveč zaposleni z vsakdanjimi stvarmi, »žrli in pili [so], ženili se in možile [. . .] in niso spoznali, dokler ni prišla povodenj in jih je vse pobrala«. Jezus je nato dodal: »Tako bode prihod [ob navzočnosti, NW] Sinu človekovega.« (Matevž 24:37–39)

Biblijske prerokbe, ki so se že izpolnile, kažejo, da živimo v ‚navzočnosti sina človekovega‘, Jezusa Kristusa. Da le ne bi nikoli postali samozadovoljni, lahkomiselni in domišljavi – brezskrbni v slabem pomenu besede. (Lukež 21:29–36)