Jehova blagoslavlja in varuje poslušne

»Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.« (PREGOVORI 1:33)

1., 2. Zakaj je pomembno, da smo poslušni Bogu? Ponazorite.

PUHASTI rumeni piščančki s svojimi kljunčki vneto iščejo hrano v nizki travi. Prav nič se ne menijo za kragulja, ki kroži visoko nad njimi. Naenkrat se zasliši kokljo, kako jih s tresočim glasom vreščeče opozori in razprostre peruti. Piščančki pritečejo k njej in v nekaj sekundah so že varno skriti. Kragulj se vda in neha napadati. * Kaj se iz tega naučimo? Poslušnost reši življenje!

² Ta pouk je še posebej pomemben za današnje kristjane, saj je Satan odločen, da kakor koli pridobi čim več plena med Božjim ljudstvom. (Razodetje 12:9, 12, 17) Njegov cilj je, da nam uniči duhovnost. Tako bi izgubili Jehovovo naklonjenost in upanje na večno življenje. (1. Petrov 5:8) Vendar če ostajamo tesno povezani z Bogom in se hitro odzivamo na vodstvo, ki ga dobivamo po njegovi Besedi in organizaciji, smo lahko prepričani, da nas bo varoval. »S perutjo svojo te pokrije, in pod krili njegovimi ti bo zavetje,« je zapisal psalmist. (Psalm 91:4)

Neposlušen narod postane plen

3. Kakšna je bila posledica Izraelove trmaste neposlušnosti?

³ Jehova je izraelski narod, vse dokler mu je bil poslušen, skrbno čuval. Vendar je ljudstvo vse prepogosto zapuščalo svojega Stvarnika in se obračalo k bogovom iz lesa in kamna, ‚k ničevostim, ki ne morejo koristiti, ne rešiti‘. (1. Samuelova 12:21) Po stoletjih takšnega uporništva je narod kot celota postal tako prežet z odpadništvom, da mu ni bilo več pomoči. Zato je Jezus žalostno dejal: »Jeruzalem, Jeruzalem, ki ubijaš proroke in kamenaš tiste, ki so poslani k tebi! Kolikrat sem hotel zbrati otroke tvoje, kakor zbira kokla piščeta svoja pod peruti, pa niste hoteli! Glej, hiša vaša se vam ostavlja pusta.« (Matevž 23:37, 38)

4. Kako je leta 70 n. š. postalo jasno, da je Jehova zapustil Jeruzalem?

⁴ Leta 70 n. š. je odpadniškemu Izraelu postalo boleče jasno, da ga je Jehova zapustil. Tega leta je rimska vojska z visoko dvignjenimi vojaškimi prapori, ki jih je krasila podoba orla, planila nad Jeruzalem, da opravi strašen pokol. Takrat je bilo v mestu zaradi praznovanja pashe polno ljudi. Z vsemi svojimi žrtvami niso dosegli Božje naklonjenosti. Kar se je zgodilo, je pretresljivo  spomnilo na Samuelove besede neposlušnemu kralju Savlu: »Ali so GOSPODU toliko v veselje žgalne in klalne daritve, kakor da se posluša glas GOSPODOV? Glej, pokorščina je boljša nego daritev, in poslušati je bolje nego prinašati tolstino ovnov.« (1. Samuelova 15:22)

5. Kakšno poslušnost pričakuje Jehova in kako vemo, da je takšna poslušnost mogoča?

⁵ Jehova sicer zahteva poslušnost, a se tudi dobro zaveda omejitev nepopolnih ljudi. (Psalm 130:3, 4) Vse, kar od nas pričakuje, je iskreno srce ter to, da poslušnost temeljimo na veri, ljubezni in zdravem strahu, da mu ne bi ugajali. (5. Mojzesova 10:12, 13; Pregovori 16:6; Izaija 43:10; Miha 6:8; Rimljanom 6:17) Da je takšna poslušnost mogoča, je dokazal ‚velik oblak predkrščanskih pričevalcev‘, ki so ostali značajni kljub strašnim preizkušnjam, celo navkljub smrti. (Hebrejcem 11:36, 37; 12:1) Ti posamezniki so zares razveselili Jehovovo srce! (Pregovori 27:11) Drugi pa so bili sprva zvesti, a so se kasneje izneverili in postali neposlušni. Eden takih je bil Joas, kralj staroveškega Juda.

Kralj, ki ga je pogubila slaba družba

6., 7. Kakšen kralj je bil Joas, ko je Jojada še živel?

⁶ Kralj Joas je v otroštvu za las ušel pomoru. Ko je dopolnil sedem let, ga je veliki duhovnik Jojada pogumno predstavil narodu in postavil za kralja. Bogaboječi Jojada je bil Joasu kot oče in svetovalec, zato je mladi vladar »delal, kar je bilo prav v očeh GOSPODOVIH vse dni, dokler je živel Jojada duhovnik«. (2. letopisov 22:10–23:1, 11; 24:1, 2)

⁷ Med Joasova dobra dela je spadala obnova Jehovovega templja – nekaj, kar je bilo »Joasu pri srcu« (NW). Velikega duhovnika Jojada je opomnil, da bi se v Judu in Jeruzalemu moralo pobirati tempeljski davek, »ki ga je naložil Mojzes«, s čimer bi se podprlo obnovo. Očitno je bilo Jojadovo spodbujanje mladega kralja k preučevanju in uboganju Božje postave uspešno. Tako so delo, povezano s templjem in templjevimi posodami, hitro dokončali. (2. letopisov 24:4, 6, 13, 14; 5. Mojzesova 17:18)

8. a) Kaj je zlasti prispevalo k Joasovemu duhovnemu zlomu? b) Kaj je kralj nazadnje storil zaradi neposlušnosti?

⁸ Žal pa se je Joas izneveril Jehovu in postal neposlušen. Zakaj? Božja Beseda nam pove: »Po smrti Jojadovi pa pridejo poglavarji [knezi, Ekumenska izdaja] Judovi in store poklon kralju. In kralj jim je ugodil [jih je poslušal, NW]. In [postopoma so, NW] zapustili [. . .] hišo GOSPODA, Boga očetov svojih, in služili Ašeram in malikom. In srd Božji je prišel nad Judo in nad Jeruzalem zavoljo te njih pregrehe.« Tudi zaradi slabega vpliva Judovih knezov se kralj ni zmenil za Božje preroke. Eden teh je bil Jojadov sin Zaharija, ki je Joasa in ljudstvo pogumno okaral zaradi neposlušnosti. Vendar se kralj ni pokesal, temveč je ukazal, naj Zaharija kamenjajo do smrti. Kako brezsrčen in neposlušen je postal Joas, vse zaradi tega, ker je popustil slabi  družbi! (2. letopisov 24:17–22; 1. Korinčanom 15:33, SSP)

9. Kako Joasov konec in konec njegovih knezov poudarja, da je nespametno biti neposlušen?

⁹ Kako se je godilo Joasu in njegovim hudobnim knežjim družabnikom, ker so zapustili Jehova? Sirijska vojska, bilo jih je le ‚malo mož‘ (SSP), je vdrla na Judovo in ‚pobila vse ljudske kneze‘ (EI). Napadalci so kralja tudi prisilili, da jim je izročil svoje posesti ter tempeljsko zlato in srebro. Joas je resda preživel, vendar je bil ves slaboten in v bolečinah. Kmalu zatem so ga zarotniki izmed njegovih služabnikov umorili. (2. letopisov 24:23–25; 2. kraljev 12:17, 18) Kako resnične so se izkazale Jehovove besede Izraelu: »Ako pa ne boš poslušal glasu GOSPODA, svojega Boga, da bi hranil in izpolnjeval vse zapovedi in postave njegove [. . .]: vse te prokletve pridejo nadte in te dohite.« (5. Mojzesova 28:15)

Pisarja reši poslušnost

10., 11. a) Zakaj je koristno razmisliti o Jehovovem nasvetu Baruhu? b) Kaj je Jehova svetoval Baruhu?

¹⁰ Ali ste včasih potrti, ker se le malo ljudi, ki jih srečate v krščanski strežbi, odzove na dobro novico? Ali se tu in tam zalotite, da jim zavidate bogastvo in prizanesljiv način življenja? Če da, razmislite o Baruhu, Jeremijevem pisarju, in o tem, kar mu je Jehova ljubeče svetoval.

¹¹ Baruh je ravno zapisoval preroško sporočilo. Naenkrat pa se je Jehova osredinil nanj. Zakaj? Zato ker je Baruh začel tožiti nad svojimi razmerami in si zaželel nekaj boljšega od posebne prednosti, ki jo je imel, da služi Bogu. Jehova je opazil to spremembo v moževem stališču, zato mu je jasno, vendar prijazno svetoval: »Ti bi iskal sebi velikih reči? Ne išči jih! zakaj, glej, jaz pripeljem nesrečo nad vse meso, [. . .] tebi pa dam dušo tvojo za plen v vseh krajih, kamorkoli pojdeš.« (Jeremija 36:4; 45:5)

12. Zakaj naj si ne bi iskali »velikih reči« v tej stvarnosti?

¹² Ali lahko iz Jehovovih besed začutite, kako zelo je bil Jehova zaskrbljen za Baruha, tega dobrega moža, ki mu je ob Jeremiju tako zvesto in pogumno služil? Tudi danes je Jehova močno zaskrbljen za tiste, ki jih mika, da bi si prizadevali za nečim, kar se jim v tej stvarnosti zdi donosnejše. Na srečo pa se je veliko takšnih posameznikov podobno kakor Baruh odzvalo na ljubeče korigiranje odgovornih duhovnih bratov. (Lukež 15:4–7) Da bi le vsi razumeli, da za tiste, ki si v tej stvarnosti iščejo »velikih reči«, ni prihodnosti! Takšni posamezniki ne dosežejo resnične sreče, in kar je še hujše, kmalu bodo preminili skupaj s tem svetom in z vsemi njegovimi sebičnimi željami. (Matevž 6:19, 20; 1. Janezov 2:15–17)

13. Kakšen pouk glede ponižnosti dobimo iz pripovedi o Baruhu?

¹³ Pripoved o Baruhu nas lepo pouči tudi o ponižnosti. Bodite pozorni, da Jehova Baruhu ni svetoval neposredno, temveč mu je govoril po Jeremiju, čigar napake in posebnosti je Baruh verjetno kar dobro poznal. (Jeremija 45:1, 2) Vendar Baruha ni premagal ponos; ponižno je sprevidel, kdo mu pravzaprav svetuje – Jehova. (2. letopisov 26:3, 4, 16; Pregovori 18:12; 19:20) Če se torej ‚prenaglimo od kake pregrehe‘ in dobimo potreben nasvet iz Božje Besede, posnemajmo Baruhovo zrelost, duhovno sprevidevnost in ponižnost. (Galatom 6:1)

14. Zakaj nam koristi, da smo poslušni tistim, ki prevzemajo vodstvo med nami?

¹⁴ S takšnim ponižnim stališčem pomagamo tudi tistim, ki nam svetujejo. V Listu Hebrejcem 13:17 piše: »Slušajte voditelje svoje in hodite za njimi, oni namreč so čuvaji dušam vašim kot taki, ki bodo odgovor dajali, da to veseli opravljajo in ne zdihujoč; kajti to bi vam bilo nekoristno.« Kako pogosto starešine  izlijejo svoje srce Jehovu, ko molijo za potreben pogum, modrost in obzirnost, da bi lahko opravili ta zahtevni del pastirjevanja! ‚Spoštujmo torej take!‘ (1. Korinčanom 16:18)

15. a) Kako je Jeremija dokazal, da zaupa Baruhu? b) Kako je bil Baruh blagoslovljen za svojo ponižno poslušnost?

¹⁵ Baruh je očitno popravil svoje razmišljanje, saj mu je Jeremija zatem zaupal zelo zahtevno nalogo – da odide v tempelj in naglas prebere sámo sodno sporočilo, ki mu ga je bil narekoval. Ali je Baruh ubogal? Da, storil je, »prav kakor mu je bil zapovedal prorok Jeremija«. Pravzaprav je sporočilo prebral celo jeruzalemskim knezom, kar je od njega nedvomno zahtevalo zelo veliko poguma. (Jeremija 36:1–6, 8, 14, 15) Mesto je čez približno 18 let padlo v roke Babiloncem. Predstavljajte si, kako hvaležen je moral biti Baruh, da je preživel, zato ker je upošteval Jehovovo svarilo in si nehal iskati »velikih reči«! (Jeremija 39:1, 2, 11, 12; 43:6)

Poslušnost je med obleganjem rešila življenje

16. Kako je Jehova izkazal usmiljenje Judom v Jeruzalemu med babilonskim obleganjem leta 607 pr. n. š.?

¹⁶ Božje usmiljenje do poslušnih je bilo zopet očitno, ko se je Jeruzalemu leta 607 pr. n. š. približal konec. Na vrhuncu obleganja je Jehova rekel Judom: »Glejte, jaz vam predlagam pot življenja in pot smrti. Kdor ostane v tem mestu, umre od meča ali glada ali kuge; kdor pa pojde ven in uskoči h Kaldejcem, ki vas oblegajo, bo živel in življenje njegovo mu bode namesto plena.« (Jeremija 21:8, 9) Čeprav so si jeruzalemski prebivalci zaslužili uničenje, pa je Jehova tem, ki so bili poslušni, izkazal usmiljenje, celo v teh odločilnih zadnjih trenutkih. *

17. a) Na katera dva načina je bila preizkušena Jeremijeva poslušnost, ko mu je Jehova naročil, da obleganim Judom reče, naj ‚uskočijo h Kaldejcem‘? b) Kako nam lahko koristi Jeremijev zgled pogumne poslušnosti?

¹⁷ To, da je Jeremija moral Judom reči, naj se predajo, je gotovo preizkusilo prerokovo poslušnost. Kot prvo, bil je goreč za Božje ime. Ni želel, da bi bilo osramočeno, ko bi sovražniki svojo zmago pripisovali neživim malikom. (Jeremija 50:2, 11; Žalostinke 2:16) Poleg tega je Jeremija vedel, da bo s tem, ko bo ljudstvu rekel, naj se preda, močno izpostavil svoje življenje, saj si bodo mnogi razlagali njegove besede kot uporniške. Kljub temu se ni potuhnil, temveč je poslušno razglašal Jehovove objave. (Jeremija 38:4, 17, 18) Kakor Jeremija tudi mi objavljamo  nepriljubljeno sporočilo. To je isto sporočilo, zaradi katerega so zaničevali Jezusa. (Izaija 53:3; Matevž 24:9) Zato se ne ‚bojmo človeka‘, temveč podobno kot Jeremija pogumno ubogajmo Jehova in mu povsem zaupajmo. (Pregovori 29:25)

Poslušnost ob Gogovem napadu

18. S kakšnimi preizkušnjami glede poslušnosti se bodo Jehovovi služabniki spoprijeli v prihodnosti?

¹⁸ Kmalu bo celotna Satanova hudobna stvarnost uničena v ‚veliki stiski‘ brez primere. (Matevž 24:21) Božje ljudstvo bo pred in med tem časom nedvomno prestajalo najhujše preizkušnje vere in poslušnosti. V Bibliji na primer piše, da bo Satan, v vlogi ‚Goga iz dežele Magogove‘, odločno napadel Jehovove služabnike. Zbral bo sile, ki so opisane kot ‚mnogoštevilna vojska [. . .] kakor oblak, da pokrije deželo‘. (Ezekiel 38:2, 14–16) Božje ljudstvo, ki bo v manjšini in neoboroženo, bo poiskalo zavetje pod ‚perutmi‘, ki jih bo razprostrl Jehova, da bi zaščitil poslušne.

19., 20. a) Zakaj je bilo življenjsko pomembno, da so Izraelci ob Rdečem morju ubogali? b) Kako nam danes lahko koristi, če v molitvi premislimo o tem, kar se je zgodilo ob Rdečem morju?

¹⁹ Te razmere nas spominjajo na odhod Izraelcev iz Egipta. Jehova je udaril Egipt z desetimi pogubnimi nadlogami. Nato je svoje ljudstvo vodil v Obljubljeno deželo, vendar ne po najkrajši poti, temveč jih je usmeril k Rdečemu morju, kjer bi se zlahka znašli v škripcih in bi jih napadli. Z vojaškega gledišča je to bila pogubna poteza. Če bi bili takrat tam, ali bi ubogali besedo, ki jo je Jehova govoril po Mojzesu, in s trdnim zaupanjem korakali proti Rdečemu morju, čeprav bi vedeli, da leži Obljubljena dežela nekoliko v drugo smer? (2. Mojzesova 14:1–4)

²⁰ Kot beremo v 14. poglavju Druge Mojzesove knjige, je Jehova s strahospoštljivo močjo rešil svoje ljudstvo. Takšne pripovedi nam lahko zares okrepijo vero, če si vzamemo čas, da jih preučimo in razmislimo o njih! (2. Petrov 2:9) Z močno vero pa bomo nato odločeni ubogati Jehova, celo kadar je videti, da se njegove zahteve bijejo s človeškim sklepanjem. (Pregovori 3:5, 6) Zato se vprašajte: ‚Ali si prizadevam utrjevati vero z marljivim preučevanjem Biblije, molitvijo in poglobljenim premišljevanjem, kot tudi z rednim druženjem z Božjim ljudstvom?‘ (Hebrejcem 10:24, 25; 12:1–3)

Poslušnost vliva upanje

21. Kako so tisti, ki so poslušni Jehovu, blagoslovljeni že sedaj in kako bodo v prihodnosti?

²¹ Tisti, ki so poslušni Jehovu, že sedaj okušajo izpolnitev tega, kar piše v Pregovorih 1:33: »Kdor pa mene posluša, brez skrbi bo prebival in mir užival, ne boječ se hudega.« Kako čudovito se bodo te tolažilne besede uresničile med prihajajočim Jehovovim dnevom maščevanja! Jezus je svojim učencem  pravzaprav dejal: »Ko se pa to začne goditi, ozrite se gori in povzdignite glave, ker se približuje odrešitev vaša.« (Lukež 21:28) Seveda bodo tem besedam zaupali samo tisti, ki so poslušni Bogu. (Matevž 7:21)

22. a) Kakšen razlog ima Jehovovo ljudstvo za zaupanje? b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

²² Naslednji razlog za zaupanje je ta, da »Gospod Jehova ne stori ničesar, da bi ne razodel skrivnosti svoje služabnikom svojim, prorokom«. (Amos 3:7) Jehova danes ne navdihuje prerokov tako, kakor jih je v preteklosti, temveč je pooblastil razred zvestega sužnja, da poskrbi za času primerno duhovno hrano njegovi hiši. (Matevž 24:45–47) Kako pomembno je torej, da smo temu ‚sužnju‘ (NW) poslušni! Kot bomo videli v naslednjem članku, s takšno poslušnostjo kažemo tudi svoje stališče do Jezusa, ‚sužnjevega‘ gospodarja. On je Tisti, kateremu ‚so pokorna ljudstva‘ (SSP). (1. Mojzesova 49:10)

[Podčrtne opombe]

Ali se spomnite?

• Kakšna je bila posledica Izraelove trmaste neposlušnosti?

• Kako je na kralja Joasa vplivala družba v rani mladosti in kasneje?

• Kaj se lahko naučimo od Baruha?

• Zakaj Jehovovega poslušnega ljudstva ni treba biti strah, medtem ko se zdajšnja stvarnost bliža svojemu koncu?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 13]

Mladi Joas je bil pod Jojadovim vodstvom poslušen Jehovu

[Slika na strani 15]

Joas je zaradi vpliva slabe družbe dal umoriti Božjega preroka

[Slika na strani 16]

Ali boste poslušni Jehovu in bili priče njegovi strahospoštljivi rešilni moči?