Tolaži nas točno spoznanje o Bogu

NEKATERIM ljudem se ob tem, kar Biblija govori o Božji ljubezni in usmiljenju, porajajo begajoča vprašanja. Sprašujejo se: Če Bog želi odstraniti zlo, ve, kako to storiti, in ima moč, da to naredi, zakaj je potem še kar naprej toliko zla? Težko jim je uskladiti naslednje tri trditve: 1. Bog je vsemogočen; 2. Bog je ljubeč in dober; ter 3. nesreče se še vedno dogajajo. Ker zadnja trditev nedvomno drži, sklepajo, da vsaj ena od drugih dveh trditev ne more biti resnična. Menijo, da Bog ni zmožen ustaviti zla ali pa da je brezbrižen.

Neki pomemben verski voditelj v Združenih državah je nekaj dni po razrušenju newyorškega Svetovnega trgovinskega centra dejal: »V življenju so me že večstokrat vprašali, zakaj Bog dopušča tragedije in trpljenje. Priznati moram, da na to vprašanje prav zares ne znam povsem odgovoriti, niti za lastno zadovoljitev ne.«

V odgovor na to izjavo je neki profesor teologije napisal, da je nanj naredila vtis »smiselna teologija«, ki jo je ta verski voditelj pridigal. Pritrdil je tudi mnenju nekega učenjaka, ki je napisal: »Nerazumljivost trpljenja je del nerazumljivosti Boga.« Toda ali je res nemogoče razumeti, zakaj Bog dopušča zlo?

Izvor zla

V nasprotju s tem, kar morda pravijo verski voditelji, Biblija Božje dopuščanje zla ne prikazuje kot nekaj nerazumljivega. Če želimo razumeti vprašanje zla, se je bistveno zavedati, da Jehova ni ustvaril hudobnega sveta. Prva človeka je ustvaril popolna, brez greha. Jehova je pogledal, kar je naredil, in videl, da je »zelo dobro«. (1. Mojzesova 1:26, 31, SSP) Njegov namen je bil, da Adam in Eva edenski vrt razširita čez vso zemljo in jo napolnita s srečnimi ljudmi, ki bi bili pod zaščito njegove ljubeče suverenosti. (Izaija 45:18)

Zlo se je začelo, ko je duhovno bitje, ki je bilo prvotno sicer zvesto Bogu, razvilo željo, da bi se ga častilo. (Jakob 1:14, 15) Njegov upor je bil na zemlji viden takrat, ko je prvi človeški par pripravil do tega, da se mu je pridružil pri nasprotovanju Bogu. Adam in Eva se nista podredila Božjemu jasnemu navodilu, da naj ne jesta oziroma se dotikata sadeža z drevesa spoznanja dobrega in hudega, temveč sta ga vzela in pojedla. (1. Mojzesova 3:1–6) S takšnim ravnanjem nista bila Bogu le neposlušna, ampak sta tudi pokazala, da si želita biti od njega neodvisna.

 Pojavilo se je moralno sporno vprašanje

Ta upor v Edenu je sprožil moralno sporno vprašanje, izziv, ki je vesoljnega pomena. Človeška upornika sta zbudila dvom o tem, ali Jehova svojim stvarjenjem primerno vlada. Ali je imel Stvarnik pravico od človeštva pričakovati popolno poslušnost? Ali bi se ljudem morda godilo bolje, če bi bili neodvisni?

Jehova se je s tem kljubovanjem spoprijel tako, da se je jasno videlo, kako so njegova ljubezen, pravica, modrost in moč v popolnem ravnovesju. Lahko bi namreč uporabil svojo moč in upor nemudoma zatrl. To bi se morda zdelo upravičeno, saj je imel pravico to storiti. Vendar pa s tem ne bi odgovoril na moralno sporno vprašanje, ki se je pojavilo. Po drugi strani bi Bog lahko greh enostavno spregledal. Danes bi se nekaterim morda zdelo takšno dejanje ljubeče. Toda tudi s tem se ne bi odgovorilo na Satanovo trditev, da bi se ljudem bolje godilo, če bi si vladali sami. Poleg tega pa, ali ne bi takšno ravnanje spodbudilo še druge, da bi se odvrnili od Jehovove poti? Posledica tega bi bilo brezmejno trpljenje.

Jehova je v svoji modrosti ljudem za nekaj časa dovolil, da gredo svojo pot. Čeprav to pomeni, da je zlo začasno dopuščeno, imajo tako ljudje možnost pokazati, ali si lahko uspešno vladajo, ne da bi bili pri tem odvisni od Boga, in živijo po lastnih merilih za to, kaj je prav in kaj ne. Kakšne so posledice? Človeška zgodovina je že ves čas zaznamovana z vojno, krivičnostjo, zatiranjem in trpljenjem. Ko se bo upor proti Jehovu dokončno izjalovil, bo sporno vprašanje, ki se je pojavilo v Edenu, enkrat za vselej rešeno.

Bog je medtem ljubezen pokazal s tem, da nam je priskrbel svojega Sina, Jezusa Kristusa, ki je dal svoje človeško življenje v odkupno žrtev. Tako se lahko poslušni ljudje osvobodijo obsodbe greha in smrti, ki sta posledici  Adamove neposlušnosti. Odkupnina je vsem, ki verujejo v Jezusa, odprla pot do večnega življenja. (Janez 3:16)

Jehova nas tolaži z zagotovilom, da je človekovo trpljenje le začasno. »Še malo namreč, in brezbožnika ne bo več,« je napisal psalmist. »Ogledoval boš mesto njegovo, a njega ne bode. Krotki pa bodo podedovali deželo [zemljo, NW] in se radovali v obilosti miru.« (Psalm 37:10, 11)

Varna in srečna prihodnost

Iz izpolnjevanja biblijskih prerokb se vidi, da bo čas, ko bo Bog odstranil bolezen, žalost in smrt, kmalu napočil. Bodite pozorni na to, kako čudovit bežen vpogled v prihodnje reči je dobil apostol Janez v videnju. Napisal je: »Videl sem novo nebo in zemljo novo; kajti prvo nebo in prva zemlja sta bila prešla, in morja ni več. [. . .] In Bog sam bode med njimi [ljudmi], njih Bog, in obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.« V potrditev tega, da so te obljube zares zanesljive, je bilo Janezu rečeno: »Piši, ker te besede so resnične in zveste.« (Razodetje 21:1–5)

Kaj pa je z vsemi milijardami nedolžnih ljudi, ki so umrli po uporu v Edenu? Jehova je obljubil, da bo ljudi, ki sedaj spijo smrtno spanje, oživil. Apostol Pavel je dejal: »Imam upanje v Boga [. . .], da bode vstajenje mrtvim, i pravičnim i nepravičnim.« (Dejanja 24:15) Tem se bo obetalo življenje v svetu, v katerem »prebiva pravičnost«. (2. Petrov 3:13)

Prav kakor ljubeč oče dovoli, da njegov otrok prestane bolečo operacijo, če ve, da mu bo to trajno koristilo, tako tudi Jehova dopušča, da človeštvo na zemlji začasno doživlja zlo. Vendar pa vse tiste, ki si prizadevajo izpolnjevati Božjo voljo, čakajo večni blagoslovi. Pavel je pojasnil: »Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok.« (Rimljanom 8:20, 21, SSP)

To je zares novica – ne takšna, kakršne vidimo na televiziji ali preberemo v časopisu, temveč dobra novica. To je najboljša novica od ‚Boga vsake tolažbe‘, ki resnično skrbi za nas. (2. Korinčanom 1:3)

[Slike na strani 6]

Čas je pokazal, da od Boga neodvisno človeško vladanje ne more biti uspešno

[Vir slike]

Somalska družina: UN PHOTO 159849/M. GRANT; atomska bomba: USAF photo; koncentracijsko taborišče: U.S. National Archives photo